Neizogibna anksioznost

anonimni uporabnik, 17. julij 2015
Ostalo

Eden izmed petih odraslih v določenem letu trpi zaradi psihične bolezni. Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri …

Eden izmed petih odraslih v določenem letu trpi zaradi psihične bolezni. Najpogostejše med njimi so anksiozne motnje.

Kaj imajo skupnega Barbra Streisand, Abraham Lincoln, Nikola Tesla in Oprah Winfrey?

Vsi so v v svojem življenju trpeli zaradi anksioznih motenj.

Kaj je anksioznost?

Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak, kot pove že samo ime, anksioznost. Anksioznost v bistvu pomeni stanje živčne napetosti. Kako obsežen in zapleten je ta pojem nam pove že veliko število besed, ki opisujejo različne stopnje anksioznosti. Tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost so le nekatere izmed njih, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja, ki pa se kažejo s podobnimi znaki.

Od strahu do ansioznosti

Verjetno ni človeka, ki ne bi poznal strahu. Vsak od nas občuti določeno mero treme pred izpitom ali drugim pomembnim dogodkom, vsak ob bolj ali manj nevarni situaciji občuti neko stopnjo strahu, od ‘prestrašenosti’ pa do prave panične reakcije.

3E9A8FCC-5489-11E1-A954-E45F66B94067Običajno je anksioznost oziroma strah ali tesnoba popolnoma normalna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost. Tako kot kašelj odstranjuje tujke iz dihalnih poti in bolečina omogoča umik ter preprečitev nadaljnje poškodbe, tako nam tudi anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji. Anksioznost pripravi naše telo na boj ali beg – poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic. Čeprav v današnjem času beg pred nevarnostjo običajno ne pomeni teka pred nevarnim tigrom, je anksioznost vseeno koristna reakcija. Zaradi strahu pred nesrečo vozimo počasneje kot bi sicer, zaradi tesnobe pred morebitnim neuspehom se pripravljamo na javni nastop ali učimo za izpit.

Telo se na namišjene bojazni odziva na enak način kot na prave nevarnosti.

Včasih pa ta varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe in se sproži tudi kadar ni nevarnosti. Tedaj lahko anksioznost sproži že nenevarna situacija ali bitje, reakcija je lahko pretirana ali pa traja predolgo. Telo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v nas samih. In če nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o t.i. anksioznih motnjah.

Vir: Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice “Metuljčica”

Ali poznate skrivnosti vašega organizma? Obiščite naš forum Oksidativni stres.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,508
17.11.2024 ob 14:47
298,586
23.11.2024 ob 07:07
113,059
22.11.2024 ob 18:32
Preberi več

Več novic

New Report

Close