V začetku 20. stoletja je avstrijski pediater Ernst Moro s preprosto juho iz korenja spremenil tok zgodovine. V času, ko so se številne bolezni še vedno zdele nepremagljive, je dokazal, da lahko znanost in narava skupaj rešujeta življenja.
Ernst Moro ni bil tipičen zdravnik. Rojen leta 1874 v Ljubljani, takrat še delu Avstro-Ogrske, je odraščal v času, ko so bolezni zdravili z ljudskimi pripravki, toplimi obkladki in zdravilnimi zelišči. Kot otrok je opazoval, kako vaške ženske zdravijo bolezni z zelišči in domačimi pripravki — znanje, ki ga je kasneje kombiniral z najsodobnejšo znanostjo svojega časa. “Včasih najdragocenejša zdravila ne prihajajo iz laboratorijev, temveč iz babičine kuhinje,” je nekoč zapisal v svojem dnevniku.
Obraz smrtonosne epidemije
Na prelomu stoletja je Evropo in svet pestila tiha, a smrtonosna epidemija. Driska je s strašljivo učinkovitostjo pobijala dojenčke in otroke. V nekaterih mestih je umrl vsak peti otrok, še preden je dopolnil prvo leto življenja. Zdravniki so bili pogosto nemočni, starši obupani. Ernst Moro, takrat že uveljavljen pediater v Heidelbergu, je dnevno spremljal tragične zgodbe iz prve roke. V njegovo ordinacijo so matere prinašale blede, dehidrirane otroke, mnogim od njih ni mogel več pomagati. Z vsako izgubo se je krepila njegova odločitev, da mora obstajati enostavnejša, dostopnejša rešitev.
Zgodba iz slovenske kuhinje
Po pripovedih naj bi Moro navdih za svojo idejo dobil med obiskom domače slovenske kuhinje, kjer je opazil, da otroci po bolezni najprej zaužijejo korenčkovo juho. A za znanstvenika občutek ni bil dovolj — želel je preverljiv dokaz.
Leta 1908 je po vrsti poskusov predstavil svojo “čudežno formulo”: preprosto, a natančno pripravljeno korenčkovo juho. Rezultati so bili osupljivi. V bolnišnicah, kjer so jo uvedli kot del zdravljenja, se je smrtnost otrok s hudo drisko zmanjšala za 40 do 50 odstotkov.
Recept je bil neverjetno preprost: korenje, voda, ščepec soli — in čas. Ključni element je bilo dolgotrajno kuhanje, ki je sprostilo posebne oligosaharide. Te naravne spojine so bakterijam, kot je Escherichia coli, preprečile, da bi se pritrdile na črevesno sluznico, kar je omogočilo hitrejše okrevanje otrok.
Morova juha osvoji svet
Novica o tej preprosti, a učinkoviti slovensko-nemški juhi se je razširila po Evropi kot požar. Bolnišnice so začele uvajati njeno pripravo kot del redne oskrbe otrok z drisko, matere pa so množično povpraševale po receptu. Čeprav preproste korenčkove juhe ni bilo mogoče patentirati in je ni spremljal komercialni interes, je prav ta domač pripravek rešil nešteto otroških življenj.
Genij onkraj korenja
Ernst Moro ni zaslovel zgolj po svoji znameniti juhi. Njegovo ime danes nosi eden najpomembnejših nevroloških refleksov, ki ga pediatri preverjajo pri vsakem novorojenčku — Morov refleks. Poleg tega je bil pionir na področju prehrane dojenčkov in eden prvih zagovornikov dojenja v času, ko je bilo to še pogosto spregledano ali celo odsvetovano.
Moro je znal povezati znanstveno znanje z občutljivim pristopom do mater in otrok, kar ga je ločilo od številnih sodobnikov. Slišati in razumeti potrebe staršev mu je pomenilo prav toliko kot laboratorijski podatki — in prav ta celostni pristop je bil temelj njegove izjemne zapuščine.
- Morov refleks: Leta 1918 je Moro opisal refleks pri novorojenčkih, znan kot Morov refleks, ki je pomemben pokazatelj nevrološkega razvoja dojenčka.
- Pasterizirano mleko: Prispeval je k razvoju pasteriziranega mleka za dojenčke, kar je izboljšalo prehrano in zmanjšalo tveganje za okužbe.
- Pomen materinega mleka: Bil je med prvimi, ki je poudarjal pomembnost materinega mleka za zdravje in odpornost dojenčkov.
Pozabljeni zdravnik
Ironično je, da je Ernst Moro kljub rešitvi milijonov življenj ostal relativno neznan širši javnosti. Ko je nacizem zajel Nemčijo, je bil zaradi svojega porekla in naprednih stališč prisiljen zapustiti akademsko kariero. Umrl je leta 1951 v Heidelbergu – daleč od rojstnega kraja, kjer se je njegovo življenjsko poslanstvo pravzaprav začelo.
Njegova zapuščina pa kljub temu živi naprej. V številnih evropskih bolnišnicah se Morova juha še danes uporablja kot podpora pri zdravljenju določenih črevesnih okužb. V Nemčiji in Avstriji jo matere – kot nekoč – še vedno kuhajo kot prvo pomoč za svoje otroke, ko zbolijo.
Moderna renesansa preprostega zdravila
V času, ko se vse več ljudi obrača k naravnim rešitvam, Morova juha doživlja tiho renesanso. Sodobne raziskave so potrdile tisto, kar je Moro intuitivno razumel že pred več kot stoletjem — da imajo nekatere snovi v korenju resnične protibakterijske učinke. Znanstveniki danes vedo, da se med dolgotrajnim kuhanjem sprostijo oligosaharidi, ki preprečujejo, da bi se patogene bakterije pritrdile na črevesno sluznico. Delujejo podobno kot sodobni probiotiki, vendar v naravni obliki — preprostoin brez stranskih učinkov.
VIRI:
- Weirich, A., & Hoffmann, G. F. (2005). Ernst Moro (1874–1951)–a great pediatric career started at the rise of university-based pediatric research but was curtailed in the shadows of Nazi laws. European Journal of Pediatrics, 164(6), 337–341. https://doi.org/10.1007/s00431-005-1703-2
- Four on a Journey. (2023, October 16). Moro Soup – How a Simple Carrot Soup Saved Millions of Lives. Retrieved April 8, 2025, from https://fouronajourney.com/2023/10/16/moro-soup/
