Na podlagi raziskave povzete v poročilu z naslovom Depression Scorecard (Ocena stanja na področju depresije) je v Sloveniji z depresijo leta 2019 živelo okoli 85.000 ljudi ali 4,3 % prebivalstva. Zelo zaskrbljujoče je, da za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli vsak šesti človek, v tem trenutku pa se z depresijo sooča vsak dvajseti prebivalec Slovenije, prenekateri brez ustrezne diagnoze in strokovne obravnave.
Številni odlašajo z obiskom zdravnika
Depresija lahko v posameznikovem vsakdanu poseže celo v zmožnost opravljanja najpreprostejših dejavnosti. Uničujoče deluje na odnose, tako v družini kot prijateljskem in poklicnem krogu, obenem pa onemogoča uresničitev potencialov pri izobraževanju in delu. Glede na problematiko depresije, ki se zajeda v vse pore družbe in ima tako socialne kot ekonomske posledice, je celosten pristop k obravnavi bolezni neizogiben. Poleg trpljenja, ki ga prinaša, je zaznamovana tudi s stigmo, zato bolniki s simptomi odlašajo z obiskom zdravnika in ostajajo brez strokovne pomoči.
Epizoden potek bolezni
Precejšen delež bolnikov ima značilno epizoden potek bolezni in imajo tudi obdobja dobrega psihičnega zdravja, kljub temu pa bolezen izrazito poslabšuje kakovost življenja. Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem združenju je za ustreznejši pristop k bolezni zato leta 2021 sprejelo Smernice za zdravljenje depresije, ki poleg farmakološkega zdravljenja navajajo psihoterapijo, psihoedukacijo in druge. psihosocialne, pa tudi biološke pristope.
Duševno zdravje v številkah
- V Sloveniji pride na 100.000 prebivalcev 14,7 psihiatra, znotraj posameznih geografskih območij obstajajo tudi razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, obenem pa so za depresijo značilne precejšnje demografske in socialnoekonomske razlike.
- Depresija in druge duševne bolezni ter motnje pomembno vplivajo tudi na zdravstveno blagajno in splošno blaginjo, saj neposredni in posredni letni stroški duševnega zdravja v Sloveniji znašajo 177 milijonov evrov, od tega 5,8 % zdravstvenih izdatkov odpade na duševno zdravje.
- V Sloveniji z depresijo leta 2019 živelo okoli 85.000 ljudi ali 4,3 % prebivalstva, v tem trenutku pa se z depresijo sooča vsak dvajseti prebivalec Slovenije.
Nacionalni program duševnega zdravja
Že nekaj let pa je sicer znotraj referenčnih ambulant vpeljano presejanje za depresijo. Prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji, ki celovito naslavlja področje duševnega zdravja je Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028 (MIRA). Povezuje obstoječe in dodaja nujno potrebne nove strukture v celostno, interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promocije, preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Trije ključni izzivi programa so zmanjševanje duševnih težav in motenj ter bremen zaradi slabega duševnega zdravja, povečanje pismenosti ter ozaveščenosti na področju duševnega zdravja in destigmatizacija ter ustreznejše organiziranje služb in storitev na področju duševnega zdravja.
Projekt Depression Scorecard je vzpostavila in financirala farmacevtska družba Janssen, ki je del skupine Johnson and Johnson. Rezultati raziskave izvedene V Sloveniji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem, Srbiji, Bolgariji, Litvi, Latviji in Estoniji, so javnosti na voljo na DepressionCare.eu. Kako je v Sloveniji? Preverite TUKAJ.
