Lahko dehidracija povzroči nastanek bolezni?

Po priporočilih bi morale ženske dnevno popiti okoli dva litra vode, moški pa dva litra in pol, na količino pa vplivajo tudi starost, telesna dejavnost, temperatura okolja in posebna stanja, kot so nosečnost, dojenje in bolezni.

Kolikokrat na dan pijete vodo? Kolikšna je povprečna količina vode, ki jo vnesete v telo? Zakaj je voda sploh pomembna? Voda je nujna za prenos kisika in hranilnih snovi, kot so glukoza, vitamini, minerali in železo. Pomembna je za vzdrževanje telesne temperature, za proces prebave hrane in za odvijanje presnovnih procesov v telesu.

Kako pogosto občutite žejo? Ali veste, da je občutek žeje že prvi znak dehidracije, ki lahko za seboj potegne mnoge bolezni? Strokovnjaki menijo, da pride do dehidracije telesa že ob izgubi enega do dveh odstotkov vode glede na celotno vsebnost vode.

Dehidracija tlakuje pot nastanku bolezni

Vsaka telesna celica za opravljanje svoje naloge potrebuje vodo, ob izgubi vode pa pride do porušenja razmerja elektrolitov v telesnih tekočinah. To lahko v telesu povzroči številne motnje. Poleg žeje dehidracija povzroča utrujenost, slabost, glavobol, suho kožo in sluznice, motnje zbranosti, tesnobo, razdražljivost in slabo voljo. Vse manjša potreba po uriniranju in vse temnejši urin sta znaka napredovale dehidracije. Voda je glavno gonilo izmenjave snovi v telesu, ki poteka s kroženjem krvi od srca do pljuč in ledvic, zato lahko dolgotrajna dehidracija vpliva na nastanek različnih kroničnih bolezni. Pogosto je povezana s kardiovaskularnimi motnjami (tahikardijo, hipotenzijo), motnjami sistema za termoregulacijo (zmanjšana toleranca za toploto), motnjami delovanja sečil (oteženo izločanje strupenih presnovnih produktov) in osrednjega živčnega sistema (zmanjšan dotok kisika in hranil v možgane). Vse pogosteje jo povezujemo tudi z ravnjo krvnega sladkorja in sladkorno boleznijo.

Dehidracija je povezana z upadom kognitivnih in umskih funkcij, kar se odraža pri uspehu v šoli, na fakulteti ali v poklicnem življenju. Zmanjšuje sposobnost reševanja nalog, ki zahtevajo možgansko delo, niža delovno učinkovitost, krni sposobnost odločanja in upočasnjuje odzivanje, kar je v določenih poklicih zelo nevarno. Upad kognitivnih funkcij lahko recimo pri vozniku ogrozi ne le njegovo, temveč tudi zdravje ali življenje vseh drugih udeležencev v prometu.

V času visokih poletnih temperatur je dehidraciji posebej izpostavljena naša koža. Sonce, veter in neustrezna kozmetika lahko ošibijo njeno fiziološko zaščito ter vplivajo na povečano izgubo vode, zaradi česar koža izgubi sposobnost opravljanja svojih funkcij in zaščite telesa pred zunanjimi vplivi. V poletnih mesecih je dehidracija dejavnik tveganja za vročinski udar in je lahko smrtno nevarna.

Veste, kolikšen je priporočen dnevni vnos tekočine v telo?

Po priporočilih bi morale ženske dnevno popiti okoli dva litra vode, moški pa dva litra in pol, na količino pa vplivajo tudi starost, telesna dejavnost, temperatura okolja in posebna stanja, kot so nosečnost, dojenje in bolezni. Do dehidracije ne pride le zaradi premajhnega vnosa tekočine v telo, temveč tudi zaradi povečanega izločanja tekočine iz organizma, in sicer z znojenjem, uriniranjem, drisko in dihanjem. Zato je ključno, da izgubljeno tekočino redno nadomeščamo z novo.

 

Foto: Pexels

 

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,488
30.03.2024 ob 10:27
297,925
04.09.2024 ob 04:57
113,038
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close