To pobudo je leta 1974 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja globalno prizadevanje za zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv. Program se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi – pred tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicami, nato pa se z leti širil in nadgrajeval.
“Od takrat je znanost zelo napredovala in danes je na voljo trinajst splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter sedemnajst dodatnih cepiv, ki so priporočena glede na okoliščine,” je povedala dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Pri tem je omenila cepivo proti humanemu papiloma virusu, ki rešuje življenja odraslih žensk, saj preprečuje razvoj raka materničnega vratu in drugih vrst raka, ter cepivo proti pnevmokoknim okužbam, ki varuje zdravje in življenje starejše generacije.
Povedala je še, da je bilo leta 1974 v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih le 10 odstotkov otrok. “Danes se je ta delež povečal na 94 odstotkov, pojavnost teh bolezni pa se je dramatično zmanjšala. Do konca leta 2022 je 33 od 53 držav v evropski regiji odpravilo endemično širjenje ošpic, vendar lahko zaradi že majhnega zmanjšanja precepljenosti opazimo, da se izbruhi ošpic ponovno pojavljajo in prizadenejo zdravje otrok.”
Pri nas zabeležili 937 primerov oslovskega kašlja
Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ, dr. Marta Grgič Vitek, je izpostavila, da so bila cepljenja v slovenskem programu cepljenja predpisana že v šestdesetih letih in se zaradi sistematičnega cepljenja skozi več desetletij pri nas nekatere nalezljive bolezni (npr. otroška paraliza, davica, rdečke, mumps, okužba s Hib) ne pojavljajo več, nekatere pa le redko.
“Slovenija glede ošpic že dolga leta velja za državo, ki je odpravila ošpice, kar pomeni, da ošpice pri nas niso endemične, pač pa gre za posamezne vnesene primere, ki se včasih razširijo na nekaj dovzetnih posameznikov. Precepljenost proti ošpicam je bila desetletja zelo visoka in cepivo je zelo učinkovito. Letos smo zabeležili 9 primerov, večino pri necepljenih posameznikih.” Povedala je, da se v nasprotju s tem oslovski kašelj še pojavlja, pri čemer se je pojavnost po uvedbi cepljenja leta 1959 bistveno znižala. V zadnjih mesecih po podatkih ECDC o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poroča več evropskih držav in tudi v Sloveniji smo do danes zabeležili 937 primerov. Kot najpomembnejši razlog, poleg zgoraj navedenih, je izpostavila ukrepe za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2, saj je bilo s tem omejeno kroženje tudi drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji in pa znižanje precepljenosti otrok.
Novosti letošnjega predloga programa cepljenja so:
- da se (že v programu cepljenja za leto 2024) napove širitev nacionalnega programa s cepljenjem otrok proti noricam z letom 2025 (ker je treba zagotoviti financiranje cepiva proti noricam že v letu 2024),
- da se cepljenje proti HPV omogoči tudi fantom/moškim do dopolnjenega 26. leta starosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- da se omogoči cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še eni ali dvema dodatnima generacijama odraslih (ki v tekočem letu dopolnijo 47 in 48 let; poleg že upravičenih generacij odraslih – to so osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let in zamudniki),
- da se nosečnicam omogoči cepljenje s cepivom proti respiratornemu sincicijskemu virusu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja takoj, ko bo cepivo v Sloveniji na voljo.
Pediater Denis Baš je opozoril na pomen cepljenja nosečnic proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki zaščiti novorojenčke pred boleznijo, in dodal, da je pomembno, da se starši odločijo tako za obvezna kot neobvezna otroška cepljenja. Usodi Kristine Ražman in Nade Lončar pričata o tem, kako pomembno je otroka cepiti proti otroškim boleznim. Kristina je v otroštvu oglušela zaradi zapletov pri prebolevanju noric, kar zelo vpliva na kakovost njenega življenja, Nada pa je pri dveh letih zbolela za otroško paralizo, ki ji je pustila trajne posledice.
Kristina Ražman je imela norice, ki jih je povzročil virus Varicella-zoster. Da je z njenim sluhom nekaj narobe, so zdravniki ugotovili šele na drugem sistematskem pregledu pri osmih letih. Na prvem pregledu pri treh letih je bilo še vse v redu, pri drugem pač ne več, svojo zgodbo opiše Primorka.
Nada Lončar pa je zbolela za otroško paralizo, zaradi česar ima eno nogo paralizirano, ostala je tudi krajša: “Ob vsem tem so mišice na nogi ostale nefunkcionalne, zato nosim aparat. K sreči nisem nikoli čutila posebnih bolečin, sploh na levi nogi, ki je tako rekoč mrtva. Zdaj, ko sem starejša, me zaradi tega boli križ, paziti moram, da ne padem. Če se polomim, se namreč nikoli več ne bom mogla postaviti na noge.”
Kristina Ražman je imela norice, ki jih je povzročil virus Varicella-zoster. Da je z njenim sluhom nekaj narobe, so zdravniki ugotovili šele na drugem sistematskem pregledu pri osmih letih. Na prvem pregledu pri treh letih je bilo še vse v redu, pri drugem pač ne več, svojo zgodbo opiše Primorka.
Nada Lončar pa je zbolela za otroško paralizo, zaradi česar ima eno nogo paralizirano, ostala je tudi krajša: “Ob vsem tem so mišice na nogi ostale nefunkcionalne, zato nosim aparat. K sreči nisem nikoli čutila posebnih bolečin, sploh na levi nogi, ki je tako rekoč mrtva. Zdaj, ko sem starejša, me zaradi tega boli križ, paziti moram, da ne padem. Če se polomim, se namreč nikoli več ne bom mogla postaviti na noge.”
Več o njunih zgodbah lahko preberete v tem članku.
