Zaključek akcije Moj zdravnik 2016
Prav na večer svetovnega dneva zdravja se je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla jubilejna, že 20. akcija Moj zdravnik. V njej so bralke in bralci izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta. Največ glasov in s tem naziv Moj zdravnik 2016 je prejel družinski zdravnik Marjan Berginc, ki dela v zasebni ordinaciji v Slovenskih Konjicah.
Pacienti so se s svojim glasom zahvalili družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom, zobozdravnikom in vsem drugim specialistom na sekundarni in terciarni ravni za to, da pri svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi predanost, pristen stik, iskrenost in toplino. Poleg glavnega prejemnika naziva Moj zdravnik 2016 Marjana Berginca, dr. med., spec družinske medicine, so v ostalih kategorijah priznanja prejeli:
Moja pediatrinja je Danijela Mitić, dr. med., spec. pediatrije iz ZD Trebnje.
Moj ginekolog je Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Zagorje ob Savi.
Moj ortoped je Sašo Puncer, dr. med., spec. ortopedije iz zasebne ordinacije v Termah Zreče.
Moja zobozdravnica je Polonca Župevec, dr. dentalne medicine iz ZD Trebnje.
Vse v znamenju dvajsetice
Letošnja prireditev je bila vsa v znamenju dvajsetice. Bila je dvajseta po vrsti, bralke in bralci revije Viva so poslali več kot 20 tisoč glasovnic za svoje zdravnike, večina izbranih zdravnikov pa belo haljo nosi že dobrih dvajset let. V imenu vseh, ki so glasovali zanje, se jim je zahvalil še en jubilant, prim. Marko Demšar, zdravnik, ki z revijo Viva kot strokovni svetovalec sodeluje že – dvajset let. Pred nabito polno dvorano Kluba Cankarjevega doma jim je izročil priznanja.
Praznik človečnosti
Na prireditvi so izpostavili, da je v dvajsetih letih več kot dvesto petdeset tisoč ljudi prek svojih glasov povedalo, kako globoko ceni dober človeški odnos v zdravniški ordinaciji.
»Moj zdravnik postaja praznik človečnosti. V dveh desetletjih je Viva skupaj z zdravniki in njihovimi bolniki negovala moralna vodila v ordinacijah. Tudi zunaj njih je mogoč svet, v katerem se ve, kaj je dobro in kaj je prav. Ustvarjajo ga lahko samo ljudje in globoko v njih skrita človeška modrost,«
smo slišali v uvodnem pozdravu urednice revije Viva, Vesne Žunič, ki je zaključila, da je to glavno sporočilo Vivinih zdravnikov in njihovih bolnikov vsem nam, trenutno zdravim.
Že štirinajsto leto zapored je glavna pokroviteljica prireditve Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Predsednik uprave Gabrijel Škof je ob tej priložnosti poudaril, da »ne potrebujemo veliko papirja, da napišemo, kako bi moralo biti urejeno naše zdravstvo. Vsi vemo, kaj si želimo, ko zbolimo – zdravnike, kot so današnji nagrajenci. In zato je čas, da se prevzame odgovornost in se začne veliko lepih, že napisanih besed tudi udejanjati.«
Prireditev so počastili predsednik RS, gospod Borut Pahor, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je bil pokrovitelj in govorec na prvi prireditvi Moj zdravnik.
Svečani dogodek je popestril izvrstni virtuoz na klavirski harmoniki Marko Hatlak z ansamblom FUNtango, za gastronomske užitke pa je tudi tokrat poskrbelo gostišče Pri Lojzetu z njegovim slavnim televizijskim šefom Tomijem Kavčičem.
V nadaljevanju sledijo predstavitve zdravnikov; njihove fotografije so v priponki.
Marjan Berginc – Moj zdravnik 2016
Marjan Berginc, dr. med., spec. družinske medicine, je bil rojen v delavski družini, v kateri je bilo šest otrok. Od malega je želel za seboj pustiti sledi, delati dobro in biti ob tem sam zadovoljen, zato je postal zdravnik, čeprav je po srcu matematik.
Po specializaciji družinske medicine je bil direktor zdravstvenega doma Slovenske Konjice, deveto leto pa je zasebnik. Skrbi za skoraj 2.000 pacientov, od najmlajših do najstarejših. Dela tudi v službi nujne medicinske pomoči in je mentor mladim zdravnikom.
»Delati strokovno je osnova oziroma pogoj, sčasoma in izkušnjami spoznaš še druge dimenzije, zlasti človečnost. Začneš imeti rad ljudi, mogoče bolj kot prej. Mislim, da to najbolj doživiš prav na terenu kot družinski zdravnik,«
pravi letošnji Moj zdravnik in dodaja, da bolniki iščejo prijazne zdravnike, takšne, ki jim verjamejo. Zaupanje je temelj zdravljenja in zdravja. Ustvariš ga tako, da ga najprej daš. Ko nekdo stopi v njegovo ambulanto, se zelo hitro, največ v dveh minutah, uglasi na njegovo valovno dolžino. Zdravnik v manjšem kraju spremlja in varuje življenje od rojstva do smrti. Na tej poti je veliko lepega in veliko hudega, kot je življenje samo. Ne glede na težavo, je vedno pomembno, da najde pravo, lepo besedo. Ne gre samo za to, da prepisuješ zdravila.
Najlepši so dobri dogodki, ki jih uspešno rešiš. Ko denimo nekoga z zastojem srca uspeš spraviti k sebi in naslednjič v ambulanti sedi nasproti tebi, brez besed, z zahvalo v očeh. Pa sploh ni nujno, da gre za tako velike stvari. Že zahvala, pogled, zadovoljen pacient te kot človeka napolnijo in dajo novo energijo.
Čas zunaj ambulante najraje preživlja doma, kjer zlasti veliko bere, da ohranja strokovno svežino. Prijateljica Eva ga je navdušila nad jahanjem, z dvema čivavama pa se večkrat na teden odpravijo na bližnji hrib. Kondicijo nabira tudi na kolesu in raziskuje ceste, ki gredo kdaj gor, pa kdaj dol. Kot samo življenje, ki nikoli ne gre samo naravnost.
Danijela Mitič – Moja pediatrinja 2016
Danijela Mitić, dr. med., spec. pediatrije, ki zadnja tri leta dela v ZD Trebnje, je že na gimnaziji vedela, da bo pediatrinja. Po dvajsetih letih dela z otroki in njihovimi starši svoje odločitve nikoli ni obžalovala. Vedno ima čas tudi za starše, da čim več izve o zdravstvenem stanju v družini in o socialnem okolju bolnega otroka. Stoji jim ob strani in jih vodi skozi včasih zanje silno težke življenjske situacije. Starši pogosto pridejo k njej z zelo izoblikovanim mnenjem in informacijami, ki jih običajno pridobijo na svetovnem spletu. Prenekatera informacija s spleta žal ne drži ali pa si jo napačno tolmačijo, zato je njena vloga tudi, da jih uči in jim pojasnjuje. Staršem razlaga tudi stvari, ki se tičejo njihovega zdravja.
Pediatrinja Danijela Mitić je v Sloveniji nepolna štiri leta. S celo družino se je priselila iz Srbije. Zelo hitro se je vključila in se naučila slovensko. Tu se vsi dobro počutijo. Njena 26-letna hči jo je pred devetimi meseci razveselila s prvo vnukinjo, in tudi sama ji posveča veliko časa. Zelo ponosna je tudi na svojega 19-letnega sina, študenta.
»Samo tisti starši, ki skrbijo zase, ki spoštujejo sebe in se zavedajo, kako pomembno je zdravje, bodo lahko te vrednote prenašali tudi na svoje otroke,«
pravi Moja pediatrinja.
Marko Mlinarič – Moj ginekolog 2016
»Že kot otrok sem si želel znati hitro pozdraviti rane poškodovanih vrstnikov, da bi se lahko že naslednji dan skupaj igrali. Predvsem pa me je zanimalo, kako bolezen ali poškodbo preprečiti,«
pravi letošnji Moj ginekolog Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki ima svojo ordinacijo v ZD Zagorje ob Savi.
Oče Marka Mlinariča je bil splošni zdravnik, sam se je odločil za ginekologijo, ki lahko veliko stori tudi za poznejše zdravje žensk. Opredeljenih ima več kot 5000 pacientk. Njegova ključna vodila pri delu s pacientkami in njihovimi partnerji so strokovnost, poštenost in človečnost, ki je ob sodobnih komunikacijskih napravah po njegovem prepričanju zagotovo na preizkušnji. Ljudje nismo nič slabši, kot smo bili, še pravi naj ginekolog, res pa smo od jutra do večera izpostavljeni negativni propagandi in vrednote padajo. Več pozitivnega bi družbeno klimo potegnilo v drugo smer.
Najtežji del službe pa je sporočanje slabe novice. To tudi zdravnikom vsakič vzame kakšen trenutek življenja. Saj smo vendar ljudje, seveda sočustvujemo s svojimi bolniki, pravi ginekolog Marko Mlinarič.
Najsvetlejša plat njegovega življenja so soproga in obe hčeri. V prostem času ljubiteljski fotograf pa najraje kam odkolesari ali zagrize v hrib.
Polonca Župevec – Moja zobozdravnica 2016
Polonca Župevec, dr. dentalne med., je že kot otrok vedela, da bo, ko bo velika, zobozdravnica. Njena pot z novomeške gimnazije je kar sama po sebi vodila v Ljubljano na študij dentalne medicine. V Zdravstvenem domu Trebnje od leta 2012 deluje kot splošna zobozdravnica. 30 odstotkov njenih bolnikov je otrok, s katerimi je za premagovanje strahu dogovorjena kar za »ročno« komunikacijo.
Toplo ji je pri srcu, ko se pacient z veseljem in brez zadrege nasmeje, še zlasti če je na to čakal kar nekaj časa. Naj zobozdravnica meni, da se zlasti mlajša generacija zaveda odgovornosti za svoje zdravje. Žal pa ugotavlja čedalje več kariesa na mlečnih zobeh, torej je treba bolj izobraziti mlade starše!
Pri delu jo najbolj prizadene sebičnost tistih, ki zahtevajo, da se za njih takoj ustavi ves svet.
»Saj se je vendar vse mogoče dogovoriti ob spoštovanju drug drugega,«
pravi Moja zobozdravnica, ki si vedno vzame čas za pogovor s pacienti.
Moja zobozdravnica 2016 je žena in mama dveh malčkov, ki v prvih letih življenja potrebujeta veliko pozornosti. Kljub temu se še letos namerava znova podati na tako ljube ji jutranje teke. Sicer se z družino najraje potepa kje v naravi, rada pa tudi vrtnari na domačem vrtu.
Sašo Puncer – Moj specialist 2016
Sašo Puncer, dr. med., spec. ortopedije, zadnjih deset let dela v zasebni ambulanti v Termah Zreče, saj zaradi zdravstvenih težav ni zmogel več dela v operacijski dvorani. Opaža, da so nekoč pacienti prihajali šele s hudo obrabo sklepov in vretenc, danes pa praviloma prihajajo ob začetnih težavah, ko je možno še marsikaj pozdraviti. Vse več je mlajših ljudi, ki se zaradi stresa ukvarjajo z intenzivno rekreacijo in imajo posledično poškodbe kolen, gležnjev, hrbtenice. Nekateri rekreativni športniki so danes zagnani skoraj v enaki meri kot profesionalni in zato poškodbe pri njih niso več nobena redkost.
Po tolikih letih dela je Sašo Puncer zelo izostril občutek za ljudi in postal dober psiholog. Ko človek vstopi v ordinacijo, že zelo dobro oceni, kako resne so njegove težave, katere vrste delo opravlja in tudi, ali so njegove težave za ortopeda. Po pogovoru in pregledu se pogosto izkaže, da izvor ni v skeletu, ampak vse večkrat v čustvenih težavah. Takemu človeku je potrebno predvsem prisluhniti, pravi.
Ko se v njem nabere preveč stresa, Sašo Puncer odide v naravo. Žal se zaradi bolezni potaplja le še rekreativno. Zdaj je več na kopnem, hodi, nabira gobe. Nadvse ceni svojo družino in trudi se preživeti kar največ časa s svojo zdaj že odraslo hčerko Zalo, ki pri 25-ih letih zaključuje študij.
