Če se zdi pogovor s seboj precej normalen, ko se odvija pred ogledalom ali v avtu, pa je tako dejanje v javnosti lahko stigmatizirano, nekateri ga imajo celo za znak duševnih težav. Vendar je dejstvo, da večina ljudi včasih glasno govori s seboj, navaja portal Iflscience.com, ki je objavil posnetek, v katerem so predstavljena nekatera znanstvena dognanja o pogovarjanju s seboj.
Ubesedovanja misli
Če nas kdo zaloti medtem ko se pogovarjamo s seboj, se lahko pojavi občutek sramu. Vendar desetletja psiholoških raziskav kaže, da je pogovarjanje s seboj povsem normalno. Pravzaprav se večina od nas, če ne vsi, na nek način pogovarjamo s seboj vsak dan.
Psihologi označujejo pogovor s seboj kot ubesedovanje misli, ki so usmerjene v nas ali nekatere vidike našega življenja. Kljub temu, da večina pogovorov s seboj poteka tiho, v mislih, v isto kategorijo spada tudi glasno govorjenje s seboj.
Bistvenega pomena za razvoj?
Nekateri psihologi pravijo, da je naša prva izkušnja pogovora s seboj izražena na glas. Izvira iz obdobja otroštva, ko otroci glasno govorijo med igro. V 1930-ih je ruski psiholog Lev Vygotsky postavil hipotezo, da je pogovor s seboj celo bistvenega pomena za razvoj. Pri tem, ko otroci pri igri na glas ponavljajo pogovore, ki so jih imeli z odraslimi, se učijo uravnavati svoje obnašanje in čustvovanje. Z leti pa se glasni govor običajno prevesi v tihi notranji monolog.
Tihi notranji monologi nam pomagajo pri načrtovanju, soočanju s težkimi situacijami in motivaciji.
Način pogovora s seboj vpliva na vedenje in delovanje posameznika
Preučevanje pogovora s seboj je precej težavno, saj je treba preučiti nekaj, kar ljudje delamo spontano in brez zavestnega nadzora. Tako denimo še ni znano, zakaj nekateri to počnejo v večjem obsegu, drugi pa v manjšem. Prav tako se še ne ve, kateri deli možganov se pri tem aktivirajo in če se, kako se ta aktivacija razlikuje pri pogovarjanju z drugimi.
Ve pa se, da to, kako se pogovarjamo s seboj, vpliva na naše vedenje in delovanje. Če je pogovarjanje s seboj motivacijsko in v smislu podajanja navodil, se lahko povečajo fokus, koncentracija in samozavest.
Pogovarjanje s seboj lahko, podobno kot pogovarjanje s prijateljem, pomaga pri regulaciji čustev. Pri premagovanju stresa, ki spremlja določene naloge, kot sta denimo javno nastopanje ali spoznavanje novih ljudi, je še posebej učinkovito bodrilno pogovarjanje s seboj, v katerem se oseba naslovi z imenoma »Mojca, ti to zmoreš.«
Ne pozabite biti prijazni s seboj
Kakor ima pozitivno naravnan pogovor s seboj lahko pozitivne učinke, ima negativno naravnan pogovor s seboj negativne učinke. Občasno smo vsi kritični do sebe. Če je to prepogosto ali izrazito negativno naravnano, pa je to lahko toksično. Ko je pogovor s seboj predvsem negativno naravnan, je to lahko znak za anksioznost pri otrocih in odraslih. Ljudje, ki neprestano krivijo sebe za težave, in o tem neprestano razmišljajo, bolj intenzivno doživljajo depresijo.
Zato naslednjič, ko se boste zalotili pri pogovarjanju s seboj, ne pozabite biti prijazni.
Povezava do videa.
