Pogovarjali smo se s prof. dr. Pavel Poredošem – predsednikom Slovenske medicinske akademije, o precepljenosti otrok v Sloveniji. Zaradi širjenja dezinformacij, predvsem s strani laične javnosti je upadla precepljenost otrok, s tem pa naraslo tveganje za pojav epidemij.
Cepljenje je varen in učinkovit javno zdravstveni ukrep, ki ga podpira celotna medicinska stroka. Vendar pa se v Sloveniji precepljenost proti otroškim nalezljivim boleznim zmanjšuje, kar je zaskrbljujoče. Ali imate podatke o tem, kakšna je v Sloveniji trenutna precepljenost otrok?
Precepljenost otrok v Sloveniji se do neke mere razlikuje glede na regijo. Med področja z najmanjšo precepljenostjo spada ljubljansko območje, kjer je bila leta 2015/2016 precepljenost s cepivom prosti ošpicam, mumpsu in rdečkam manj kot 90-odstotna, s čimer ni več zagotovljena kolektivna imunost. Kolektivna imunost se vzpostavi z visokim deležem cepljenosti v ciljni skupini (90–95 %). S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Precepljenost se v zadnjih letih stalno zmanjšuje, tako da lahko tudi pri nas izbruhne epidemija ošpic, s katero so se spopadali v Italiji in Romuniji.
Kakšno nevarnost pa predstavlja nizka precepljenost za javno zdravje Slovencev?
Nizka precepljenost podobno kot v drugih državah poveča tveganje za epidemijo ošpic in drugih nalezljivih bolezni. Omenjene otroške nalezljive bolezni so lahko tudi smrtno nevarne. Vse to lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem otrok. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je cepljenje v zadnjih 60 letih rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep. Cepljenje je zelo varno. Statistike kažejo, da so zapleti zaradi cepljenja proti ošpicam zanemarljivi, saj pride do resne alergijske reakcije ali do vnetja možganov pri manj kot eni osebi na 100.000 cepljenih oseb, pri prebolevanju ošpic pa pljučnico dobi 5 na 100 zbolelih, vnetje možganov 1–2 na 2000 zbolelih, umre pa 1 od 3000 zbolelih.
Kaj menite zakaj se starši ne odločajo za obvezna ali neobvezna cepljenja?
Nekateri starši se ne odločajo tako za obvezna kot za neobvezna cepljenja iz različnih razlogov. Nekateri so prepričani, da ni potrebe po tem, češ, saj se določene nalezljive bolezni v Sloveniji ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število zelo zmanjšalo. Pri tem pa se ne zavedajo, da se je to zgodilo ravno zaradi visokega deleža cepljenih otrok. Poleg tega se v zadnjem času v medijih pojavljajo različna nepreverjena in lažna sporočila o tem, kako je cepljenje nevarno, za kar ni nikakršnih dokazov, pač pa gre za laične ocene, ki temeljijo na napačnih predpostavkah. Pri odločitvi proti cepljenju pri nekaterih starših prevladuje egoizem, češ, saj je moj otrok zavarovan pred otroškimi nalezljivimi boleznimi, ker je večina drugih otrok cepljenih. Zato bi morali poleg stroke tudi mediji, ki ustvarjajo javno mnenje, več pozornosti posvečati strokovnim izhodiščem in z dokazi podprtim ugotovitvam.
Ali ima pediater možnost, da starše prepriča, da cepijo otroka?
Pediatri in tudi drugi zdravniki, ki izvajajo cepljenje, imajo možnost pa tudi dolžnost, da starše prepričajo, da cepijo otroka, in večina cepilcev to tudi dosledno izvaja. Toda na koncu je odločitev na strani staršev. Nekateri med njimi so tako globoko prepričani v svoj prav, da nasveti in prepričevanja pediatrov ne zaležejo. Ne zaleže tudi to, da so obvezna cepljenja opredeljena v zakonu in da v primeru odklonitve cepljenja sledijo sankcije in kazni. Toda pri prijavljanju staršev, ki odklonijo cepljenje, je pediater cepilec v težkem položaju, saj s tem vnaša nezaupanje med uporabniki zdravstvenih storitev in zdravnikom, kar je lahko eden od razlogov za še manj uspešno zdravljenje in preventivo.
Kako in kdo bi lahko pediatrom priskočil na pomoč pri njihovih prizadevanjih?
Pediatrom lahko pri prizadevanjih za boljšo precepljenost otrok na pomoč priskočijo različne ustanove in forumi. Najprej morajo imeti široko strokovno podporo, ne le s strani cepilcev, temveč tudi s strani sorodnih strok, in stroka se mora poenotiti glede pomembnosti cepljenja. Moram reči, da je pri nas stroka glede učinkovitosti in varnosti cepljenja povsem enotna in o tem ni nobenih strokovnih dilem. Nadvse pomembno pa je javno mnenje, ki ga ustvarjajo mediji, ti pa z nepreverjenimi in zgrešenimi sporočili zavajajo starše ter vnašajo dvome o smiselnosti cepljenja. Mediji bi morali dati več možnosti strokovnjakom, da javnosti sporočijo preverjene podatke in resnico o smiselnosti in učinkovitosti cepljenja. Starše je treba sistematično izobraževati in prepričevati, da je cepljenje ena od najuspešnejših in najmanj nevarnih zdravstvenih ukrepov v zadnjem stoletju in da je cepljenje razpolovilo umrljivost otrok ter pomembno podaljšalo povprečno življenjsko dobo. Pomembno je tudi, da se raznim »lažnim prerokom« omeji možnost razpečevanja informacij, ki nimajo nikakršne strokovne podlage. Pri tem imajo nadvse pomembno vlogo medicinski strokovnjaki in mediji.
Ali je cepljenje pomembno v vseh življenjskih obdobjih ali je dovolj, da se cepijo le otroci?
Cepljenje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih, ne le v otroštvu. Res je, da je cepljenje otrok najbolj razširjeno in najbolj učinkovito in se najdlje izvaja, v zadnjih letih pa nam je razvoj medicine prinesel tudi možnosti cepljenja odraslih, zlasti starejših oseb. Tako obstaja možnost cepljenja proti gripi, hepatitisu A in B, proti klopnemu meningoencefalitisu, proti pnevmokoknim in meningokoknim okužbam itd. Omenjena cepljenja so zlasti pomembna pri osebah s prizadetim imunskim sistemom in zmanjšano odpornostjo. Pri večini teh cepljenj zaščita sicer ni 100-odstotna, toda cepljenje tudi pri odraslih pomembno zmanjša obolevnost in zaplete pri določenih boleznih. Žal pa smo v Sloveniji glede precepljenosti odraslih za omenjene bolezni med najslabšimi v Evropi.
Starši se bojijo neželenih učinkov in po forumih beremo najrazličnejše zgodbe o strašljivih stranskih učinkih cepljenja. Ali imamo v Sloveniji sistem za spremljanje neželenih učinkov po cepljenju?
Žal lahko na spletnih forumih najdemo veliko zelo nasprotujočih si, netočnih in zavajajočih informacij o smiselnosti in varnosti cepljenja. Spomnimo se samo razprav o tem, da naj bi cepljenje povzročalo avtizem, kar je sprožila objava nekega članka v sicer znani strokovni reviji. Toda kasneje se je izkazalo, da so bili podatki, predstavljeni v članku, lažni, in vsi tovrstni zapisi so bili umaknjeni iz strokovne literature. Svetovna zdravstvena organizacija, ki vodi statistiko o neželenih učinkih in zapletih, povzročenih s cepljenjem, poroča, da se en resnejši zaplet, povezan s cepljenjem, pojavi pri več kot sto tisoč cepljenih otrocih. Ko smo na okrogli mizi o cepljenju, ki jo je organizirala Slovenska medicinska akademija, razpravljali o varnosti cepljenja, sem prisotne pediatre in druge cepilce vprašal, ali je že kdo med njimi naletel na kakšen zaplet zaradi cepljenja. Prisotni so bili številni pediatri, ki opravijo na tisoče cepljenj, pa nobeden ni poročal o kakšnem resnejšem zapletu.
Kdaj ste zaznali upad cepljenja otrok in kdaj in zakaj so se po vašem mnenju začeli starši upirati?
V Sloveniji je bil zaznan upad cepljenja otrok že pred nekaj leti, in ta trend se nadaljuje , in to predvsem zaradi odklonilnega stališča staršev do cepljenja. Starši so se začeli upirati cepljenju brez kakršnihkoli strokovno utemeljenih razlogov. K temu je prispevala pluralizacija družbe in relativizacija vsega, kar nam ponuja sodobna medicina, večji pretok informacij, tudi lažnih, ter iskanje alternativnih načinov življenjskega sloga, vključno z odnosom do cepljenja in drugih oblik zdravljenja različnih bolezni, ki nam jih ponuja klasična medicina.
