Slina je tekočina, ki jo vsi najraje skrivamo na varnem v ustih. Ni ravno priljubljena, čeravno je zelo pomembna in koristna. Poskusite si predstavljati, da bi prežvečili kos kruha brez pomoči sline … Ali veste, kakšen bi bil jezik, če ga ne bi ves čas močila slina? Tudi govor bi se nam zelo zatikal. Slina pa krepi tudi odpornost zob pred kariesom, pospešuje prebavo in varuje pred številnimi sistemskimi boleznimi, ki bi sicer v telo vstopile prek ust. Dobrih plati sline se zavemo šele, ko se srečamo z njenim pomanjkanjem.
Na daljše pomanjkanje sline nas najprej opozorita občutek žeje in neprijetna suhost ust. Če suhost v ustih traja dalj časa, nastopijo težave pri požiranju in zadah. Tovrstne težave so dokaj pogoste. Raziskave kažejo, da se z njimi spoprijema eden od petih odraslih. Povzročijo jih različne stvari, najpogostejša vzroka pa sta uživanje zdravil (kar 1800 najpogosteje predpisanih zdravil povzroči suhost ust) in nekatere metode zdravljenja, predvsem obsevanje. Do suhosti ust pride tudi pri nekaterih avtoimunskih boleznih.
Daljše obdobje pomanjkanja sline zahteva posvet z zdravnikom ali zobozdravnikom, saj je lahko znak težjega obolenja.
Poleg ohranjanja vlažnosti in dobrega počutja v ustih je slina nadvse pomembna tudi zato, ker ščiti naše zdravje. V slini so neimunski mehanizmi, kot so laktoferin, lizozim in laktoperoksidazni sistem, ter imunski mehanizmi, kot so imunoglobini in rastni faktorji, ki so nujni za urejanje razmer in ohranjanje ekosistema v ustih.
