Najdi forum

Pozdravljeni
Imam 15 letno hčerko pri kateri so se z novim letom začele pojavljati težave pri prehranjevanju. Ker je nastopil pri kosilu jok (odpor do hrane, saj ni mogla jest) sva stopile do zdravnice. Pričeli smo s 1 tedenskimi kontrolami teže. V 2 mesecih je teža spolzela iz 59 na 53 kg, za 6 kg, (v preteklem tednu za 0,7 kg).
Dobili sva tudi napotnico za psihologinjo – MH (katero sva po 1 mesecu čakanja tudi obiskale, naslednji obisk šele čez 1 mesec – kar se mi zdi premalo, oz. menim, da bi bila dobra tedenska srečanja). Kam se lahko obrnem na dobrega izkušenega strokovnjaka (po možnosti s koncesijo, če ne pa samoplačniško – med LJ in Nm)?
Kakšne so vaše izkušnje, kako pogosto so priporočljivi pogovori pri strokovnjaku?
Moti oz. skrbi me njen strah pred hrano (boji se jest maščobe, OH, sladkor, ne je nobenih tort, pic).Gledam da ima rednih 5 obrokov, vendar so le ti količinsko premajhni, zavrača pitje Ensure napitka. Počasi, res zelo počasi napredujeva z obroki, bojim se da prepočasi.
Dobra stvar v tem je da se mi zaupa in zelo veliko se pogovarjava, praktično cel popoldne preživiva skupaj, nisva pa še prišli do tega, kaj je v ozadju MH, kaj tlači v sebi in zakaj to obrača v škodo sebi?
Kako ji lahko pomagam, da prideva do vzroka, da bo sama prepoznala težavo, očitno je strahove nekam potlačila?
Kako ji lahko pomagam, da bo sprejemala VSO hrano in pramagala odpor do posameznih vrst hrane. Nič me ne bi motilo če bi npr zavračala meso, pa bi lepo jedla krompir, riž….

Koliko moram jaz biti vztrajna pri obrokih? Sedaj sedim zraven nje ko je, kar jo seveda moti. Razložila pa sem ji, da bo to toliko časa, dokler se teža ne ustavi oz. normalizira. Povedala sem ji tudi da ne želim, da hodi po obrokih na WC ker jaz pomislim da bruha (nisem sicer še nikoli slišala iz wc*ja kakšnega riganja – ne vem ali se to sploh sliši oz kako starši lahko prepoznajo da otrok bruha po obroku).
Ali moram postati STROGA in NEMAJNA ko je potrebno pojesti obrok? Ali ji moram jaz deliti obroke, saj si sama vzame manj hrane na krožnik? Kakšno so izkušnje pri tistih, ki so uspeli premagati te težave?
Tekočine pije dovolj, predvsem vodo ali čaj.

Zelo veliko ji pomeni mnenje najstnikov in se ne čuti sprejeta, čeprav je zelo lepo in pridno dekle (perfekcionistka). Veliko stvari počne zelo dobro, svojih dosežkov pa sploh ne vidi in že kot manjša ni prenašala pohval. Res pa nima prave prijateljice kateri bi zaupala. Kot je povedala je pričakovala da bo kdo opazil da je shujšala, vsaj tista sošolka za katero je mislila da sta prijateljici – pa tega sploh ni omenila.

Zdaj ima težave z zaprtjem, je tudi prvi mesec izostala menstruacija, neprestano jo zebe in je žalostna (prej pa je bila veselo nasmejano dekle)
Uspelo mi jo je pregovoriti, da se bo začela ukvarjati s hobijem, ki ga je opustila, ker sem mi zdi pomembno, da se ukvarja z nečim, kar jo veseli, in bo preusmerilo njeno pozornost od hrane (jutri imamo dogovorjen termin privatne ure)
Prebrala sem kar nekaj tem in knjih o MH (anoreksiji), sprašujem se kako ji lahko pomagamo doma, in drugje da bo splezala ven iz brezna in premagala težave?
Predvsem si želim, da bomo ostali vsi dovolj močni in vztrajni.

Kako so ravnali tisti, ki so premagali te težave?

Vem, da vam moj odgovor ne bo popolnoma nič pomagal, saj nimam nobenih izkušenj glede MH.

Ampak moram napisati, kako zelo se mi zdi dobro, da 100% sodelujete z njo, se pogovarjate, ji popolnoma stojite ob strani. Sploh ste hitro opazili njeno spremembo, je niste zanikali, vendar takoj odreagirali, se izobražujete in sprašujete.

Prepričana sem, da bosta s skupnimi močmi lažje premagali bolezen in vama želim veliko sreče.

Krpica, pozdravljeni!

Mi je žal, da se vaša hči sooča s težavami. Bom šla kar po vrsti z odgovarjanjem na vaša vprašanja. Sprašujete, kateri so strokovnjaki za motnje hranjenja, vendar bi vas jaz napotila k družinskemu terapevtu, saj je hči mladoletna in potrebuje vašo aktivno podporo in sodelovanje v procesu. Hkrati je v individualno obravnavo že vključena, dve hkrati vam odsvetujem. Na tejle spletni strani: http://zdt.si/terapevti/seznam_centrov/ lahko najdete družinske terapevtske centre v Novem Mestu in Ljubljani. Sicer pa si lahko pogledate oblike pomoči po krajih v zavihku POMOČ V RAZLIČNIH KRAJIH PO SLOVENIJI na tem forumu. Nekateri izmed njih nudijo tudi pomoč družinam oziroma družinskim članom (Svetovalnica za motnje hranjenja Muza, Ženska svetovalnice). Praksa obiskovanja psihoterapije je enkrat tedensko.

Vzroke strahov ne boste mogla odkriti vi ali vaša hči, za to bo potreben terapevtski proces. Na vprašanje, kako pristopiti do njenega prehranjevanja, je potrebnih več informacij in ni enoznačnega odgovora. O tem vam svetujem, da se pogovorite osebno s strokovnjakom. Načeloma veljajo določena pravila ob otrocih, ki imajo anoreksijo. Na podlagi vaših informacij sklepam, da vaša hči nima razvite anoreksije ali pa je v začetnih fazah in je potrebno videti, kaj se dogaja.

Predvsem vam predlagam, da poiščete strokovno pomoč, ne samo za hči, tudi za vas, da boste vedela, kako pomagati hčeri, na kakšen način, na kaj biti pozorna.

Želim vam, da uspete pomagati hčeri ter lepe praznike,

Vesna

Hvala za vaš odgovor

šla sem še skozi seznam Pomoč v različnih krajih, in kar nekaj oseb, ki so na sezamu je odklonilo sodelvoanje, češ, da se ne ukvarjajo z montjami hranjenja, kar moram priznati da sem bila kar malo razočarana, slednja pri kateri pa smo pa naroča na 1 mesec, kar se mi zdi premalo in morda tudi nefer, kajti strokovnjak iz tega področja bi res lahko vedel že iz izkušenj, da so tu potrebne 1tedenske obravnave…

Želim stopiti v kontakt z osebo, ki bo res pristna in zavzeta za otroka, kot tudi za nas kot družino , da rešimo problem, morda ima kdo odlične izkušnje sodelovanja s kom izmed oseb iz seznama?

Pa še nekaj, čez vikend je hčerka doživela pravi panični napad, ko je pojedla večerjo in sem jo pohvalila. Tedaj mi je očitala, da jo hočem uničit, zagrabila jo je panika, koliko je pojedla da se bo zredila (pojedla je le jogur ter 4 žlice kosmičev). Ne more se znebiti strahu, da se bo spet zredila nazaj (včasih je imel 70 kg) in vsako našo pomoč da bolje je, sprejme kot to, da jo hočemo nazaj zredit, čeprav ji povem, da smo ob njen in ne bomo dovolili pretiravanja in repetiranja kot se je dogajalo prej.

lp

Krpica, pozdravljena!

Ženska svetovalnica je zbirala podatke organizacij, ki se ukvarjajo z motnjami hranjenja leto nazaj in verjetno se je v vmesnem času že kaj spremenilo. Predlagam, da se pogovorite glede dileme pogostosti naročanja s strokovnjakinjo, pri kateri je vaša hči naročena.

Za družinsko obravnavo bi vas napotila na Svetovalnico za motnje hranjenja MUZA, kjer obravnavajo celotno družino, ko gre za mladoletne otroke. V skupino za svojce oseb z motnjo hranjenja pa se lahko obrnete prav tako na Svetovalnico Muza ali na Žensko svetovalnico. Obe organizaciji imata dolgoletne izkušnje dela z motnjami hranjenja. Lahko se obrnete tudi na nas, na Študijsko raziskovalni center za družino, kjer delujemo družinski terapevti in nudimo družinsko terapijo. Oziroma lahko vprašate strokovnjakinjo, ki obravnava vašo hči in vas bo ona znala kam usmeriti.

Predlagam, da hči pove strokovnjakinji, da je doživela panični napad, da jo bo lahko naučila tehnik pomirjanja in sproščanja oziroma obvladovanja panike. To je strašljiva izkušnja, vendar je obvladljiva.

Priporočam, da hčere ne tehtate doma in da tehtanje izvaja samo zdravnica. Verjetno se vam dogaja, da se je vse pričelo vrteti okoli hrane in kilogramov. To je grozljiv začaran krog, iz katerega vam lahko strokovnjak, ki se ukvarja z družinsko obravnavo, pomaga izstopiti. Izstop je pomemben pri hčerinem okrevanju.

Upam, da najdete ustrezno pomoč za vašo družino.

Vse dobro in lep pozdrav,
Vesna

Brala sem članek v Jani, tu je spletna stran:,

http://www.motnje-hranjenja.si/novice.html

morda za vas še ni prepozno 🙁

Pozdravljeni

hvala za informacije

zanima me kako izgledajo družinske obravnave na Svetovalnici za motnje hranjenja MUZA? Samo starši ali tudi otrok oz. ostali družinski člani?

Kako potekajo srečanja in delo v skupini za svojce oseb z motnjo hranjenja Svetovalnica Muza ali na Ženska svetovalnica?
oz kako poteka to pri vas v na Študijsko raziskovalnrm centru za družino?

Kje so večji uspehi oz kaj bolj pomaga?

Ali mi priporočate kašno knjigo v pomoč otroku in meni

hvala

Pozdravljena!

Težko govorim v imenu drugih organizacij, tako da predlagam, da se pozanimate konkretno pri njih.

Pri nas, na Študijsko raziskovalnem centru za družino, so terapevtska srečanja enkrat tedensko, po eno uro. Od začetka so prisotni vsi družinski člani (otrok s težavo ter oba starša ali vsaj eden), potem se tekom obravnave pokaže, kako je smiselno delati naprej. Pogosto prideta starša tudi sama, da lahko spregovorimo o temah, za katere ni primerno, da jih hči posluša (primer: kaj doživljam kot mama do svoje hčere).

Kje so večji uspehi vam ne znam povedati, saj ne obstajajo tovrstne raziskave. Obstajajo pa raziskave, ki potrjujejo, da je uspeh zdravljenja težav pri prehranjevanju pri mladoletnih otrocih večji, kadar aktivno sodelujejo starši, predvsem v družinski terapiji. Pomembno vlogo imajo očetje.

Zanima me, ali ima vaša hči postavljeno diagnozo motnja hranjenja? Glede na vaše opisano sklepam, da nima postavljene diagnoze? Zato predlagam vzdržnost s to težko nalepko, dokler ni zares potrjena.

Glede na to, da vas zanima literatura o motnji hranjenja, bi vam priporočala »Ko hrana ni več hrana«, ki jo je izdala Svetovalnica Muza. Drugo knjigo bi vam priporočila »Celostni razvoj otroških možganov«, avtor je Dan Siegel.
Za vašo hči ne priporočam ničesar, česar si ona sama ne želi brati. Če ne želi o tem brati, potem naj ne bere.

Vse dobro in lep pozdrav,

Vesna

Pozdravljeni
zanima me koliko kalorij pokuri dekle pri joku, vpitju in prepiranju? Nikjer ne najdem tega podatka.
zdi se mi da kar nekaj poje, kile pa kar lezejo dol…
razmišljam že da morda vse pokuri s tem ko se vsak dan prosimo, moledujemo, prerekamo, vpijemo, jokamo…
morda je res bolje da jo pustim naj poje toliko kot misli da je prav pa kljub temu da je malo?
Včasih so rekli bolje 1 žlica v miru kot lonec ob prepiru…

Krpica, pozdravljena!

Odsvetujem, da deklico silite s hrano in priporočam, da najdete drug način s pomočjo strokovnjaka. V tem boju preko hrane in nad telesno težo ne morete zmagati, ne na tak način, zato predlagam, da čim prej poiščete drugo rešitev, sicer se bo njen odpor še povečeval. Pri tem vam bodo pomagali na Pediatrični kliniki, kjer boste dobila jasne napotke, kako postopati pri prehranjevanju. Moje izkušnje s starši so takšne, da ko so starši prepričani o tem, kako postopati, gre lažje.

Vendar samo urejanje prehrane ni dovolj. Potrebno je pogledati globlje s pomočjo družinske terapije ali skupine za starše. Družinski terapevt vam bo pomagal izstopiti iz polja bojevanja na področju prehrane.

Veliko uspeha pri pomoči vaši deklici,

Vesna

Če želite me lahko kontaktirate. Sem mama 20letnice z motnjami hranjenja. Naš sopotnik so že več let.
Moj naslov je [email protected]

lep dan

New Report

Close