Kako vidite zadevo?

S partnerjem sva v precej slabem finančnem položaju. Imela sva srečo, da je lahko dobil delo, čeprav na črno in slabo plačano pri svaku.Baje ga bo zaposlil, ko bo le mogoče. Tudi meni je službo pomagala najti njegova žena, oziroma svakinja.
Prav tako zadnjih nekaj let gremo za dva tedna na počitnice v njuno počitniško hišo na morju, saj si sicer morja ne bi mogli privoščiti.

Moj partner jima je tudi sam velikokrat pomagal. Postavil je sestri ograjo na vrtu, ji sam naredil celo kuhinjo v stanovanju, ji pomagal pri delih na počitniški hiši itd. Tudi jaz sem priskočila na pomoč, če je bilo potrebno. Res pa je, da v zadnjem letu ni bilo nič takega, pri čemer bi jima jaz lahko pomagala, oziroma me za pomoč nista prosila.

Opažam pa, da ima partnerjeva sestra zaradi uslug, ki nama jih je naredila nekakšen občutek večvrednosti v odnosu do naju.Ne jemlje naju resno. Na obiskih predvsem mene ignorira, ob rojstnih dnevih se je zgodilo, da naju je posadila med otroke, medtem ko je sama z ostalo družino sedela pri drugi mizi, ker baje za naju ni bilo prostora itd.

Svakinja zna biti zelo vljudna, prijazna in ustrežljiva do trenutka, ko se midva obnašava podrejeno in sprejemava njene pobude. Če slučajno rečeva, da nama kaj ne ustreza, ali ne hvala, pa je ogenj v strehi, ker sva nehvaležna.

To je primer, ki me je še posebej iztiril: Ker se mi je porodniška iztekla, bo na mojega otroka pazila tašča. S katero mimogrede nimam nekih problemov. Sestra je prinesla za najinega otroka k mami cel kup stvari. (Avtosedež, stajico, voziček …). Hec je v tem, da se pred tem z nama ni čisto nič posvetovala. Vse te stvari namreč že imava. Sva za njih poskrbela po drugi poti. To sem ji tudi povedala, rekla sem, da sem ji hvaležna za njeno pomoč, vendar pa je nesmiselno, da prinaša stvari za otroka ne da bi se posvetovala z nama. Pripomnila sem tudi, da se mi stajica ne zdi primerna itd. Sestra je popenila. Zabrusila me je da me zaradi tega nima kaj klicat, da je vse te stvari prinesla svoji mami, da bi ji olajšala delo, da sva lahko srečna da nama bo tašča sploh pazila otroka, in da se naju to, kar je prinesla sploh ne tiče in da se naju to kako se bo pazilo na otroka ne tiče. Glavno da je varen. Kot da sem največja tepka na svetu. Ko sem se poskušala pogovoriti z njo, ni hotela poslušati. Šla je enostavno stran, vidno prizadeta in užaljena. Tako odreagira vedno, ko se ne strinjava z njo, ali ne sprejmeva njene usluge.

Ironično je, da s taščo nimam problemov. Na otroka lepo pazi in kar voziva, čeprav je tudi ona precej vehementna, se mi zdi da nikoli ne gre preko zdrave mere. Sploh pa si ga, kot vsaka prava babica, zelo želi paziti. Trenutno ga pazi 1x tedensko, ker je nismo želeli preveč obremeniti.

V čem je problem?

Porodniška se mi izteka, svakinja mi je ponovno pomagala, da se bom ponovno zaposlila v njeni službi. Zelo verjetno bo tudi direktno moja nadrejena. Mene pa je, tega groza, ker se svakinjino vedenje v zadnjem času stopnjuje, predvsem po tem zadnjem incidentu. Težki časi so in službe ne rastejo ravno na drevesu. Gre za tako naravo dela, da mi ustreza po strokovni plati, pa še imela bi dosti dopusta, brez vožnje, poznam ekipo s katero se dobro razumem, ker sem z njimi delala že pod drugim vodstvom, skratka zame idealno delo. Če mi ne bi bila svakinja šef…..

Strahotno težko si predstavljam, da bi delala pod njo, ker sklepam, da bo to še bolj izkoriščala, da bo lahko pometala z mano in bratom. Kaj bi naredili vi????

Ko prebiram temo sem mogoče bila malo nejasna. Midva sva že poskrbela, da bo mama imela na voljo stajico avtosedež itd. vendar je sestra za vse te stvari poskrbela mimo naju.

kaj ti naj rečem sprejmi službo in se s svakinjo ne obremenjuj preveč. Če zna tvoj mož narediti kuhinjo, ni vraga, da si ne bi mogel najti službe drugje, pa magari v tujini. Svakinja je pač tak karakter in edino kar lahko narediš je, da se čimbolj osamosvojiš od nje.

Ja – za službe je težka in če tvoj ne nosi domov kakih bajnih zaslužkov, potem v bistvu nimaš posebne izbire. Sedanjo službo lahko pustiš – ko in če najdeš novo.

Glede svakinje predlagam služben odnos. V službenih zadevah bo pač po njeno, v privatnih pa se niti ne podrejaj niti se ne prepiraj. Počni tako, kot se tebi zdi prav, lahko tudi vljudno poveš svoje, in to je to. Ne spuščaj se v debate, njeno težavno vedenje pa pač ignoriraj. Nekaterih ljudi pač ne “premakneš” in z njimi ne moreš biti prijatelj, lahko pa imaš čisto uraden odnos in to je to.

Jaz bo na tvojem mestu premislila, katere njene usluge niso nujne in bi jih skenslala. Če bosta imela vsak svojo službo, si menda lahko privoščita morje na svoje stroške? Ali pa sta doma, saj dopust vsako leto menda tudi ni nuja.