Pozdravljeni,

po treh tednih, odkar vem za diagnozo, sem se končno odločila in opogumila, da pišem.

Slabih pet mesecev nazaj sem dobila največji zaklad, otroka, in niti v najhujši nočni mori si nisem mogla predstavljati, da ne bom živela popolno družinsko življenje, ampak da bo v meni samo strah, kaj bo …

Namreč, tretji dan v porodnišnici so mi naredili UZ trebuha, ker sem imela v levem delu bolečine. Niso vedeli zakaj, jaz pa takrat tudi nisem pomislila, da me boli od poroda, ker sem večino časa preležala na levem boku. UZ pokaže povečane bezgavke v zg. delu abdomna. Grem čez 14 dni spet in so še vedno tam. Potem so pregledi sledili na en mesec in januarja mi reče radiologinja, da naj grem na punkcijo bezgavke, da ugotovimo, zakaj so tam. Naj povem, da so bile v velikosti do 21 mm. Tako dolgo so čakali, ker sem hčerko še vedno dojila in do četrtega meseca je dobro za njo, če se doji. 23. 1. mi naredijo v LJ na OI punkcijo in sledi mučno čakanje 5 dni. Vedela sem, da me ne čaka nič dobrega, pripravljala sem se, da bo limfom, ampak ko sem klicala zdravnico in mi pove, da izvidi niso dobri, da imam limfom, se mi je sesul svet. Zakaj ravno jaz, zakaj zdaj, ko bi me moglo skrbeti samo to, če je hčerka lačna, previta …

Najtežji dan v mojem življenju. Že naslednji dan sem šla na prvi pregled na OI k dr. Južničevi. Moram povedati, da sem bila tam pomirjena in si govorila, da bo že, da bom premagala to. KO sem prišla domov, so se spet porajali dvomi. Vse mi je razložila, vzeli so mi KM – izvid je negativen, tudi krvna slika je ok, drugje nimam povečanih bezgavk, so pa po celem trebuhu, ne samo tam, kot sem mislila, da so. V velikosti do 28 mm. Stadij 2A. Spet me je čez en teden potrlo, ko mi je dr. povedala, da ne bo obsevanja, ker je polje preveliko, a sama sem se na to pripravila in bila vesela, da bo pomagalo. 27. 2. grem na laparoskopsko odstranitev bezgavke, da mi naredijo histološki izvid in potem me najverjetneje čakajo biološka zdravila.

Težav zaenkrat nimam, razen tega, da sem utrujena, kar mi vsi govorijo, da je lahko zaradi otroka, ampak mi od enega meseca naprej spi najmanj 7 ur na noč, sedaj 9. Shujšala sem, ampak spet je to lahko od dojenja. Toliko kg nisem imela že 6 let. Včasih me boli v trebuhu, ampak to je lahko psihičnega izvora.

Se opravičujem, da sem tako dolga, ampak moram zaupati vam, ki ste del tega. Lažje je, če govorim o tem.

Zanima me sledeče. Ima kdo izkušnje z biološkim zdravljenjem?
Kako se spopadate s tem? Sama se držim kar ok. Ker nimam težav, si mislim, da je to prehlad in je hitro rešljivo in brez težav. Me pa psihično res muči, ker ko grem brati razne forume in odstotke, vedno najdem nekaj slabega in se potem sprašujem, kaj pa če bom jaz v tem. Hočem živeti!!! Hočem živeti še najmanj 30 let (stara sem 26), da vidim hčerko odrasti. Strah me je, da bo po bioloških zdravilih vse v redu samo 2 leti, potem pa spet na novo. Vem, da moj tip počasi napreduje (no, lahko se naenkrat spremeni v agresivnega), ampak sem zaenkrat v strahu, kaj bo. Hočem se tega popolnoma znebiti, čeprav naj ne bi bil rešljiv, ker se ponavlja …

Ker morem zadeve urediti tudi v svoji glavi in v sebi, sem se odločila, da bom šla na jogo. Še kaj svetujete? Kakšne knjige? Kako je pa s prehrano? Kaj jesti, kaj ne?

Že v naprej hvala, iz srca hvala!

Skupaj nam bo uspelo in bomo še bolj močni!

Lp,
Petra

Pozdravljena!

Komaj sedaj sem zasledila tvoj članek. Upam, da si sedaj že iz najhujšega. Sama imam fol. limfom že štiri leta v remisiji. Piši mi na zasebni email, če te zanima, kako sem si vse pomagala zraven uradne medicine.

[email protected]

Lep pozdrav in oglasi se!