Ljubezen in sovraštvo

Tako zelo sem ga ljubila, da sem ga zasovražila. Kaj menite o tem? Je res tako majhen korak od ljubezni do sovraštva?

Kaj ti je pa storil???

LP

Ja. Ko sva bla par sm ga imela nooooro rada, vse bi nardila zanjga. Po tistem ko sm ga vidla z drugo ga nočem niti poznat več.

ja, saj kar enga ne moreš sovražit.., običajno je nekaj več prej med dvema, da se lahko sovražita..

Ja,se strinjam.Pa saj je logično,ne? Sovražiš lahk tiste,ki te prizadenejo,prizadenejo pa te lahk samo tisti,ki jih imaš rad.Ne more te prizadet neka oseba,za katero ti dol visi.Ok,to je spet odvisno od posameznika,ampak je načeloma je to tak.

Korak je kar velik in sicer tak, da nekdo zlorabi zaupanje in ljubezen in te prizadane. Potem lahko nastopi sovraštvo. Da pa nekoga sovražiš zato ker ga ljubiš? Zakaj že?? :))

lp ajs

Ja, verjetno me je res prizadel. Čeprav se mi zdi, da ne namerno. Ampak če nekoga tako zelo ljubiš, te prizadenejo že besede in dejanja, ki te pri drugih sploh ne ganejo. In bolj kot so močni občutki, večja je bolečina. In vsaka bolečina ima svoje meje. In onkraj te meje je sovraštvo. Vsaj zdi se mi tako.

Hm. Po moje, da če te nekdo, ki ga ljubiš prizadene (alexia je lepo povedala, da te tako v bistvu itak lahko prizadene samo nekdo, ki ga imaš rad), razočara, vse to, da ga lahko zasovražiš.
Samo, da bi ga pa tako močno ljubila, da bi ga zasovražila… :)) To mi pa ne gre čisto skupaj. Tako, da po moje ni ravno majhen korak to.
Vsaj pri meni, ker pri meni moraš nekaj reeees huuuuudega naredit, da te zasovražim. 🙂

Saj to sem mislila, da lahko sovražiš le tistega, ki ga zelo jubiš. Ker le tisti, ki ga zelo ljubiš, ti lahko prizadene hudo bolečino. In če je na koncu fizične bolečine konec ali odrešenje, kaj je potem na koncu ljubezenske bolečine? Morda sovraštvo?

Tebe še mavrični nebi razumel 😉 .

maestro

Verjetno da res ne. Sem mislila, da se bo oglasil med prvimi.

:))

Po moje, da ne. Ni nujno- sovraštvo, namreč. Tako ne moreš rečt, da če je na koncu fizične bolečine konec ali odrešenje, da je na koncu ljubezenske sovraštvo… U, mater, zaj sem se pa že med svojimi besedami izgubila. :)))

Aha, pol je bla sam pravokacija.

Jaz mislim, da sta si sovraštvo in ljubezen zelo podobni čustvi.
Razlika je sam v nijansah.

Ne, ni bila provokacija, mavrični. Rekla sem zato, ker te je omenil maestro. Ne vem pa , če sta si ljubezen in sovraštvo res podobni čustvi. Mislim , da lahko le eno izhaja iz drugega. Ampak iz ljubezni morda lahko izide sovraštvo, kar pa bi težko rekla za obratno. Sovraštvo pa verjetno res težko preide v ljubezen.
Še za Ajšo. Nisem rekla, da je na koncu bolečine sovraštvo. Le sprašujem se in iščem in pravzaprav ničesar ne trdim. Lahko se mi tudi zdi, da sovražim, v resnici pa ljubim. Ali oboje hkrati. Kaj pa jaz vem?

Jaz bi rekel, da sta ljubezen in sovraštvo le del enega in istega čustva. Saj veš kot sta noč in dan del dneva.

Za mene že preveč zakomplicirano to. :)))

sej je zlo podobn a ni. Samo pri men sovrastvo zlo hitr mine, hm.. do naslednjic

Lahko je oboje hkrati….. Tudi jaz na momente tako sovražim, da bi ga kar ubila (ne vzet preveč dobesedno)… ko se mal skuliram in prediham celo zadevo in se – upam – pogovoriva, je vse spet kot prej :))))

Tudi kot otrok si gotovo imela malo mešana čustva do staršev (seveda jih imaš rada, ampak ko te razjezijo ….. :((((

Kaj pa vem, konec ljubezni je lahko samo brezbrižnost…