naj mu povem
Stara sem 26 let, on 29. Poznava se 4 leta.Oba sva pred kakim letom dni prekinila dolgoletno zvezo še iz gimnazijskih klopi, ker je pač bila le še rutina. Sva najboljša prijatelja, skupaj se smejeva, jočeva, poveva si tako osebne stvari kot jih nisva še nikomur. Skupaj greva pohajat, na kavo, koncert, kamorkoli, lahko celo noč sediva na balkonu in se pogovarjava o vsem, se do solz nasmejeva,….. On sedaj uživa samsko življenje in si privošči marsikatero avanturo, jaz na tem področju mirujem.
Dolgo sem se prepričevala, da je to zgolj naklonjenost in prijateljstvo, ampak sem si počasi morala priznati, da to kar čutim do njega presega vse, kar sem kdajkoli čutila do koga. Mislila sem da taka ljubezen obstaja zgolj v filmih in pesmih, pa dejansko lahko človek to res doživi. Z njegove strani nisem zasledila nobenih iskric. Je sicer res, da npr. če je kdo zagledan vame, to vsi opazijo prej kot jaz, slabo prepoznavam “signale” ko gre zame, ampak vseeno. So objemi, poljubčki na lica, kakšna šala na račun sexa, ampk vse bolj na prijateljskem nivoju.
Najbrš je jasno kakšen nasvet bi rada, torej, naj mu povem in tvegam da gre prijateljstvo po gobe, ali molčim, uživam v prijateljevanju in počakam na koga drugega?
Najprej pomisli, da ni to samo dolgčas in nujno iskanje nekoga. Če to ni to. Potem mu povej.
Primož
Lahko ti povem še iz moje strani.
Meni se je popolna isto dogajal, kot da bi bral svojo zgodbo. Lahko ti povem, da ko sem ji povedu, kaj čutim do nje, se je vse lepega končalo. Ne oglašala se več na telefon, kadar ji pišem mi ne odpiše. To se vleče že več kot 4 mesece. Tko da. raje razmisli a je pametno da mu poveš ali ne.
Ne nimaš prav… če je to res potem je taka oseba ”luzer” in si itak ne zasluži tebe ker se je tak začela obnašat(torej neresno)
Če bi bla to odrasla oseba z IQjem višjim od sobne temperature bi se še naprej družla s tabo.
Torej bodi srečen da si se take osebe znebil! Jaz bi bil!
Zakaj se sekiraš, če nji več odziva z njene strani? Boš v bodoče svoja čustva držal v sebi, ker ne boš hotel ogroziti prijateljstva? Pošlji to žensko v 3 pisane marjetice, njen problem če se ti več ne javi. Zdaj vsaj veš, s kom si imel opravka in če je ona taka kot je, potem res ni vredna da še naprej prijateljujeta. Ona je na izgubi, ne ti. Namesto da že 4 mesece trpiš, jo raje skenslaj in pojdi naprej. Življenje je prekratko za take otročarije.
Če ne gre zgolj za iskanje nadomestila za samoto obstajajo tudi drugi načini, da ugotoviš kaj čuti on in kaj si želi. Od tega, da gresta skupaj na kopanje in se mu približaš dovolj, da vidiš ali telesni stik izzove reakcijo, do tega, da mu daš priložnost, da se ti on ob dovolj romantičnem trenutku približa bolj, kot pa se je sedaj. Tudi to, da prespi pri tebi verjetno ni tako grozno težko zoorganizirati… skratka načinov je veliko, da ugotoviš ali tudi on želi kaj več ali ne.
To, da mu direktno poveš mislim, da ni najbolj smiselna rešitev. Še vedno se mi zdi polovica heca in polovica resnice najboljša izbira, ker imaš v primeru “drugačen reakcije, kot si pričakovala” možnost umika. Čisto enostavno… kaj pa če bi ti bil za vedno maoj in ga poskusiš poljubiti… odziv, ti bo povedal več, kot pa če se mu izpoveš. In če bo negativen, še vedno lahko vse skupaj obrneš v hec.
Zavedati pa se moraš tudi tega, da sama te ravni ne boš zmožna vzdrževati dolgo, še posebaj, če ga resnično ljubiš, ker bodo tvoja čustva prerasla mejo prijateljstva v tej meri, da bo vsak stik brez, da bi ga lahko v resnici “imela” samo še boleč. Da se sploh ne pogovarjamo o trenutkih, ko ti bo omenjal avanture.
Skratka narediti bo potrebno korak v to smer, ker drugače boš prizadela samo sebe.
Ne nimaš prav… če je to res potem je taka oseba ”luzer” in si itak ne zasluži tebe ker se je tak začela obnašat(torej neresno)
Če bi bla to odrasla oseba z IQjem višjim od sobne temperature bi se še naprej družla s tabo.
Torej bodi srečen da si se take osebe znebil! Jaz bi bil![/quote]
Lepo povedano. Se popolnoma strinjam. 🙂
Pri meni je bilo pa drugače. Pred izpovedjo sva se ogromno družila, SMSi, večurne pijače, kjer pozabiš na vse druge, ampak z njene strani je bilo le prijateljsko, čeprav je dajala včasih malce napačne signale. Po izpovedi je bilo čudno, dosti manj se slišiva, tudi smsov in podobnega ni toliko, a sva ostala prijatelja, si stojiva ob strani in tudi jaz jo vidim le še kot prijateljico. V tisti odnos bi se jaz takrat spustil z napačnimi razlogi in verjetno ne bi dolgo trajalo.
Hvala vam za odgovore in nasvete. Mi je dalo mislit. Ostajam sigurna, da je to kar čutim več kot samo prijateljstvo. Če bi le hotela biti z nekom da bi zapolnila praznino, bi izkoristila priložnost drugje, imam oboževalca, pa ne čutim do njega nič pa je fant in pol, tako karakterno kot vizualno. Sam pač ni tistega “nekaj” na njem. V svoja čustva ne dvomim, je pa verjetno res kot pravite, da če z njegove strani ni čustev…..bye bye prijateljstvo. Tega pa nočem izgubiti. Kako dolgo bom zdržala poslušat kolk se je fino imel z eno x…..ne vem. Verjetno je najbolje pustiti času čas pa kar bo, bo. Kaj pravite?
Črna mačka, jaz, na tvojem mestu, bi mu povedal.
Zakaj?
Prvič zato, ker tak sem :))
Drugič pa…Mislim, da nimaš česa izgubiti. Ker, kot že tudi sama ugotavljaš, poslušat, kako se je fino imel z eno x, ni prijetno. Je mučno. Tudi brez poslušanja o njegovih x-icah. In postajalo bo vedno bolj mučno. Tako da v trenutni situaciji na daljši rok tako ali tako ni perspektive zate in za vajino prijateljstvo. Razen, če si mazohistka :). Kar pa očitno nisi. Zakaj bi si želela ohranjati odnos v katerem trpiš? Prej ali slej bi se sama distancirala. Poleg tega ti tovrstno vegetiranje zapira vrata – možnost spoznati koga, ki ti bo vračal čustva.
Glede na tole zgoraj bi rekel, da ti ne bi smelo bit problem se mu zaupat.
Izberi nek sproščen trenutek, povej mu spontano, morda na pol v šali…, če bi rada omilila morebitni šok… in srečno!
mislim,da boš naredila napako, če mu poveš. če bi z njegove strani obstajala enaka čustva do tebe, verjemi, da ti ne bi razlaagal na dolgo in široko o svojih avanturah, četudi sta prijatelja. ampak bi se trudil pridobiti tvojo naklonjenost na drugačen način. sem skoraj 100% da ne čuti enako in da boš zapravila prijateljstvo. možno pa je seveda da se motim.
Hej,
ko sem tole brala, sem rekla, da moram nujno povedati tudi svojo zgodbo.
Midva s fantom sva bila skupaj 5 let in ko sva končala zvezo, sva ostala prijatelja. Bila je težka zveza, veliko prepirov, skratka, res nisva bila za skupaj. Seveda so bili tudi lepi trenutki, ampak na koncu sva oba čutila, da morava prekiniti. Verjetno bi že veliko prej, če se ne bi bala, ali bova še imela stike – želela sva ostati prijatelja. Po kakšnem mesecu dni, ko sva se videla samo nekajkrat, sva se začela veliko družiti, hoditi ven, na pijače, koncerte, jest … neuspela zveza je prerasla v neko res močno prijateljstvo. Zdaj sva že 2 leti nerazdružljiva, pokličem ga ko mi je hudo, zna me potolažiti, in seveda obratno. Tisto, kar mi ni zmogel dati v zvezi, mi daje zdaj. Vem, da bova ostala prijatelja do konca, kar je res super občutek.
Vmes sem imela 2 kratke zveze in on jih je ok sprejel. On ni imel še nikogar. Sta pa bili te zvezi le kot nekakšna dopolnitev, s prijateljem sva se namreč vmes videvala po 2-krat ali 3-krat na teden. Ne vem, ali se bom pravzaprav sploh s kom tako razumela kot z njim. Zato mislim, da v življenju ne moreš dobiti vsega od enega človeka. Sicer si želim, da bi, ampak take naveze še nihče ni presegel, kot jo imam z njim.
Tako da, jaz mislim takole: če se res tako v globino razumeta, poskusi vsaj malo potipati, kaj čuti do tebe. Ne kot sekira takoj vse vržt na plano, ampak malo tipaj, boš že videla, kakšen bo odziv. Če se res razumeta, ti ne bo zameril tvojih čustev – kdo pa ti lahko zameri takšna čustva, če te ima rad, pa čeprav kot prijateljico.
Če tudi on čuti kaj do tebe, lahko postane to čudovita zveza. Če ne, boš pač poskusila najti nekoga podobnega 🙂
Srečno 🙂
Oj vsi skupaj. Še enkrat hvala za nasvete. Odločila sem se da bom zaenkrat tiho, ker nočem izgubiti prijatelja, sploh če se zgodi, da me čez čas mine vse skupaj. Če pa ne in bo vedno huje, mu bom pač povedala po pravici, ker kot ste mnogi rekli, tako al tako ne bom zdržala. Bom mal potipala teren, kot ste rekli in spremljala kaj bo. Kar bo naredu, bo pač naredu. Če bo razumel, super, če mi bo izpovedal ljubezen, SUUUUPEEER, če bo odnesel pete, bo hudo hudo, ampak mu ne bom zamerila. Bom že preživela.
Lep pozdravček vsem, če imate še kako idejo, nasvet, karkoli, bom vesela.
Zdaj, ko sta samo prijatelja, ti daje nekaj, kar ti prej, ko sta bila par, ni zmogel? Zakaj ne? Katere so te stvari? Oprosti, meni je to zelo čudno. Celo nemogoče.
Črna mačka, mislim, da si že sama prišla do rešitve- počakaj in spremljaj svoja čustva, sploh ker praviš, da te lahko čez čas vse skupaj mine. Sčasoma boš že videla, na čem si ti, kje je on..
Strinjam se z belim vitezom- načinov, kako ugotoviš, ali mu je kaj do tebe, je ogromno, le opazovati ga moraš in kako stvar obrniti v hec, če ne želiš, da bi med vama po izpovedi čustev vzdušje postalo preveč neprijetno..
Po svoje pa se strinjam tudi z “ne vem kaj naj”- če bi do tebe kaj več čutil, ti o avanturah ne bi razlagal, ampak bi se trudil tvojo naklonjenost pridobiti drugače. Mogoče pa je seveda tudi, da je tak tip, ki misli, da te bo s tem “pridobil”, čeprav v to dvomim. Oz. če sodim po sebi- na tak način se tega ne bi šla..
Srečno!
moje skromno mnenje:
– direktno povedati (se izpovedati), če ne čutiš, da je obojestransko, bi bila morda napaka
povzročilo bi samo pritisk na njega (česar se tipi kronično bojimo) in zadeva gre lahko hitro v franže
– vse skupaj mora biti “naravno”, zabavno in sproščeno, še najbolje pa je, če “ideja”, želja zraste na “njegovem zeljniku”, ti pa samo poskrbiš, da pride do tja 😉
– ena komentatorka zgoraj je precej dobro napisala v smislu:
poskrbi za “sexy” prigode, tiste zanimive trenutke, ko se ne ve kako in kaj dalje, kaj lahko in kaj ne, bazen je res luštna varijanta, občasno kak namig na “zabavo”, skupna prenočitev kje ipd.
bistvo je, da se prestopi idejo o zgolj prijateljstvu in da začne razmišljati o čem več, pa čeprav bo to najprej morda le seks 🙂
mimogrede, mene so na tak način že 2 bivše dobile, pa nisem bil prej prav nič zainteresiran za kaj več, kot le prijateljstvo…ampak ko kemija naredi svoje, se tudi zadržani um prepusti 😀
(dokler je zadeva na začetku brez nekih pritiskov, tukaj ga ljudje strašno radi biksamo in vse skupaj jemljemo preveč resno)
Tudi jaz sem bila v podobni situaciji. Imela sem prijatelja s katerim sva se tudi konstantno druzila. Vse sva si povedala. On se mi je zaupal v vsem..osebnih, družinskih težavah, rekla sva tudi kakšno na temo njegovih bivših, pogovarjala sva se o ljubezni, kaj si želiva in pričakujeva od svojih bodočih partnerjev…nikoli pa mi ni govoril o takratnih puncah s katerimi je hodil na zmenke in se z njimi druzil…in sem se vedno sprasevala pa zakaj hudiča mi potem ne poveš tudi tega, če pa sva tako dobra prijatelja…želel si je, da bi imel resno punco in opis te punce, ki si jo je želel je bil enak opisu mene…vendar priznam, da mu nikoli nisem dajala nikakeršnih znakov, da mi pomeni veliko več kot prijatelj, ravno iz tega razloga, ker sem se bala, da bi uničila najino prijateljstvo, ker sem ga imela (ga imam še vedno) rada prvotno kot osebo, človeka, prijatelja…ampak nisem dolgo zdržala z mojimi čustvi, ki so me dušili…prekleto težko je nekoga imeti tako blizu, ampak ga v bistvu ne imeti:)… in sem mu priznala, da mi pomeni več kot samo dober prijatelj…takrat mi je povedal, da mu je zelo žal, da je tako in da upa, da bova ostala prijatelja in nič več…in še vedno ne razumem določenih stvari…tudi če sem si tri četrt stvari domišljala si tisti prostali del sigurno nisem…ja sedaj sva prekinila stike, težko mi je zaradi tega, ampak prekinila sva jih na mojo željo, vsaj za toliko časa dokler ne razčistim svojih čustev, ker vem da ga nikoli ne bi prebolela, če bi se še vedno videvala in se družila…in ja, bilo je težko, še vedno je, močno boli…ampak življenje gre naprej:)
JOOOOJ LOLIKA, a si ti jaz in jaz ti ali si moja dvojnica,…… No vsaj vem da res nisem edina v taki situaciji. Kar kurjo polt sem dobila, ker si opisala vse, kar preživljam. Komaj zadržujem solze. Ravno ta vikend ki sva ga prebila skupaj, je naenkrat sredi pogovora nastala tišina. Vedela sem, da je zdaj ali nikoli, in odločila sem se za nikoli. Nekaj mi je reklo, naj molčim. Sama sebe dovolj poznam da vem, da bo manj bolelo ga imeti in hkrati ga tudi ne imeti, kot če ga niti kot prijatelja nimam, raje uživati v prijateljskem objemu kot izgubiti še to. Tudi njega poznam dovolj dobro, da se mi zdi bolj možno, da bom uničila kar imava. Ne da bi prekinil stike, ampak gotovo bi naredil neko držal distanco. Ne morem zagotovo vedet tega, ampak si ne upam tvegati. Res ga imam rada, ne samo kot moškega, on ima tudi (očitno) mene in želim da tako ostane.
Nekako se skušam prepričati, da če sva drug za drugega, bova že skupaj ko bo čas za to, če pa ne, me čaka sreča drugje, le pustiti moram času čas. Do takrat pa ga želim ob sebi. Čeprav samo kot prijatelja.
Še enkrat hvala vsem za nasvete. 🙂
Vidiš nisi sama, zelo pogoste so te prijateljske ljubezni:)
Vsak se sam odloča kako naprej in to je edino pravilno.
Jaz sem eno leto molčala ravno iz tega razloga, ker nisem želela izgubiti prijatelja, ker nisem bila sigurna kaj on čuti, čeprav si upam 100% trditi, da je tudi on čutil malo več, verjamem, da so z njegove strani čustva potem izginila, da se je umaknil, ker mu jaz nikoli nisem dajala nobenih znakov, ker me je bilo strah (seveda mi je sedaj zelo žal). Po drugi strani pa sem se počutila kot, da je moj, saj sva bila vedno skupaj, samo fizičnega kontakta nisva imela in sem bila jaz zadovoljna s tem, nisem pa niti pomislila, da se vse to slej ali prej lahko konča.
Po drugi strani pa, veš kako bi šele bolelo, če bi si on našel resno punco in bi kar naenkrat jaz pristala na drugem, tretjem mestu in bi vedela, da je z njo in takrat mu ne bi imela več možnosti povedati kaj čutim. Verjamem da bi me to še toliko bolj bolelo. Zato sem zbrala pogum in se mu izpovedala. Čeprav se ni razpletlo tako kot bi jaz želela in sem več mesecev preživljala peklensko bolečino, ampak si vsaj nikoli ne bom očitala zakaj mu nisem povedala, kaj bi bilo, če bi mu povedala. Tako bo s časom bolečina minila, saj je že, ne v celoti ampak to kar pravijo da čas celi rane, drži, res jih zaceli, nekaterim počasneje, drugim hitreje.
Včasih razmišljam, da bi čas zavrtela nazaj in bi vse to zamolčala in mu ne bi povedala, ampak po drugi strani sem pa vesela, da sem to storila, ker se žal ne morem zadovoljiti samo s prijateljem, ker si ga močno želim in vem, da bi se to prijateljstvo slej ali prej končalo, če ne pa takrat, kot sem zgoraj napisala, ko bi si našel resno punco in to pa verjamem da bi bolelo veliko več.
To kar praviš, da bo manj bolelo ga imeti in hkrati ga tudi ne imeti, to je samo začasno lajšanje bolečine, za vedno ga tudi ne boš mogla imeti in ne imeti.
Želim ti pa veliko sreče:)