Pozdravljeni
Sin (4) je bil operiran. V bolnico sva prišla z napotnico za operacijo mandljev in žrelnice, zaradi pogostih angin!
Žal mu je mandlje in žrelnico pregledala le ena otologinja, saj sva več mesecev čakala na pregled…(7 mesecev), in ko je slišala, da je imel angino lani 6x letos pa 10 x, je samo pisala, da naj damo vse ‘ven’. Na pregledu je pregledala tudi ušesa in ni komentirala ničesar, pač, da so ušesa v redu.

Na sprejemu ga je otolog pregledal in ugotovil, da ima v obeh ušesih tekočino. (isto je imel starejši sin pri teh letih, pa smo z rednimi obiski otologa, ki je bi zelo pozitivno naravnan in poroti operacijam, vse to rešili… se je tekočina ‘razgradila’ in zdaj je sin popolnoma v redu…
da nadaljujem… otolog na kliniki je ”izvršil” operacijo po navodilih- se pravi odstranil tudi žrelnico (čeprav je napisal PO TEM da je majhna!???) Zanima me, zakaj menite, da se je otolog odločil za odrez žrelnice, če je bila majhna…

Druga stvar pa, odločil se je, da bo ustavil v oba ušesa kar cevki (ker je sin slabše slišal na sprejemu- na to sem pediatrinjo opozarjala že eno leto, saj je ob vsaki angini slabo slišal!! Pa me je le zavrnila, da je to pač normalno…….. (tule lahko omenim, da je imel starejši sin na teh pregledih za sluh vedno slab rezultat, timpanogram c itd… pa skorajda NIČ ni slišal ob prehladih… ) Mlajši pa kar po 1x ugotovitvi, da ima tekočino, takoj cevke…za eno leto ali več. Ne razumem vsega…Obenem pa sem jezna na dolge čakalne dobe pri otologih (za otroke!!) in tega, da mu te tekočine niso prej ‘videli’, in bi šli večkrat na pregled, izpirali, dajali Operil… (tako kot pri starejšem, ki se je v enem letu in pol popolnoma pozdravil!!!)

prav prizadeta sem. Tudi zato, ker pediater ni želel narediti ‘križca’ za nujno na napotnici za otologa, in smo morali na mnenje le-te (ki ni nič odkrila, pač svetovala mandlje ven… ) Ni pa niti videla, da ima siv bobnič , tekočino itd… !???? Ali pediatri ne vidite sivega bobniča itd…? Ker sva bila 2 dni prej pri njej…in mu je pregledala ušesa,m pa tudi nič…

Vem, da sem morda preobširno zapisala vse, vendar me res zanima, ali otrokom ne ‘pripada’ hitrejši pregled pri otologu, če ne sliši dobro!!?? da ga zavrnejo, naj čaka, kot ostali…Potem pa se mu ugotovi tekočina… in še to, da se takoj vse reže (tudi bobnič, itd…)
Seveda smo podpisali, naj naredijo kaj mislijo da je prav, samo zdaj ko vidim izvide, se mi pa ne zdi čisto upravičeno…Kaj menite? je bilo vse NUJNO? Samo, da nima več angin?
Hvala. Upam, da se nam bo vse to kaj obrestovalo, in da na bobničih ne bo posledic…
LP in hvala za odgovor.

Otrok, ki je imel v enem letu 10 angin, ima kronično vnetje celotne sluznice nosu, žrela, ušesne troblje, žrelnice s posledičnimi izlivnimi vnetji in izguba sluha je po teh podatkih povsem pričakovana. Vstavitev timpanalnih cevk je poseg, ki je rešil mnoge mnoge otroka, ki jim prej niso mogli pomagati učinkovito. Odločali so se občasno za paracentezo (prerezanje bobniča, da se je tekočina odstranila), najpogosteje pa so pač čakalil, da se je stanje z rastjo samo popravilo, otrok pa ni slišal, slabo je govoril in še danes imate med odraslimi kar precej ljudi, ki nerazločno,govorijo, nosljajo in imajo kar naprej težave z nosom in ušesi.
Kdo kaj vidi in kaj opiše v izvidu, je za vas nepomembno. POmembna je diagnoza in mnenje. Ali je videl siv bobnič ali ne, si lahko razlagate, da ga je videl in ker je izvid normalen, ga ni posebej navajal, zagotovo pa ni videl rdečega ali motnega, kar bi pomenilo bolezensko spremenjen bobnič.
Izliv za bobničem se vidi le z otomiskroskopom, posredno pa s timpanogramom (krivuljaB), motnostjo bobniča in otrokovim stanjem (slab sluh, škrtanje tekočine v ušesu, nosni govor).
Vedno se pred operacijo predstavi, kaj se bo naredilo in vedno tudi pove, da je pa končni izid odvisen od tega, kar se pri operaciji najde.

Oznaka nujno je pri otorinolaringoloških stanjih za otroke: nenaden gnojni izcedek iz ušesa, huda bolečin, ki ne mine po zdravilih, poškodba ušesa. Nujna operacija je npr. akutni mastoiditis. Kronična vnetja in njihove posledice imajo svoje akalne dobe. Najdaljše, žal, v Ljubljani.

Spoštovana!

Čudi me vaš odgovor. Namreč, otrok ni dobro slišal, na kar sem opozarjala vsakokrat (2x mesečno) pri pediatru…in to ni zadosten razlog, da se ga naroči pod nujno k otologu??? Naj čaka eno leto, ali dve, da se mu odkrije izliv v sre. uho, tekočina??????

mene to iskreno povedano zelo čudi. Ne, ni Ljubljana!
pri starejšem sinu se je to zgodilo skorajda v roku 1,5 meseca, PRVIč ko ni slišal. Otolog nama je super svetoval kaj početi, kako čistiti, kaj uporabljati, kontrola na vsak mesec!!!!!

pri mlajšem pa kar nič, niti pregleda ni bil deležen. Zakaj pediater ni ugotovil ničesar, ko je 2x mesečno pregledoval ušesa??? In to 2 leti in pol, da ne rečem tri, ker smo 3 leta samo pri pediatru ‘čepeli’.
Ali ni pediater prisotjen, da otroka pozravi, da ga napoti naprej k specialistu čimprej…? Da svetuje morda otologa kje drugje?

Če bi vsaj za trenutek pomislila, da ima otrok tekočino v ušesu (pa me je pediater prepričeval, da ni NIČ z ušesi narobe, da je pa logično, da ne sliši….zaradi vnetij…tako kto pravite vi). , bi se takoj obrnila na našega otologa, pa čeprav na drugi konec Slovenije…
Tako pa sem verjela, da pediater vidi, da je z ušesi vse ok…..

Pa še to, pri starejšem smo imeli drugo pediatrinjo, ki je sama vedno videla, kaj se dogaja v ušesih…ni mi jasno, kako eni vidijo, drugi ne…????

Pa povejte, prosim, ali bi vi otroka, ki ga vodijo k vam že 3 leta, nonstop bolnega, usmerila kam naprej ‘malce’ hitreje??? Ali je to pač vseeno… Ker meni ni. In tudi za otologa sem morala močno prositi, da sem sploh dobila napotnico!!! (ker je kao, logično, da ne sliši, če je kar naprej prehlajen…) No, meni se zdi, da gre že kar za malomarnost.

Ni namreč logično, da je ‘nujno’ stanje le to, kar ste vi napisala…če otok ne sliši, je najbrž tudi nekaj narobe…pa toliko govora o tem, kako se napačno razvije govor itd….Ja, kdo ti pa naj pomaga, če prosiš za napotnico 2 leti potem pa še 1 leto čakaš????

Nujno je stanje, ki zahteva obravnavo v 24 urah. ne more biti nujno stanje nekaj, kar traja 1 leto. Ne kregajte se z mano, ker vam samo sporočam, kako so opredeljene zadeve.
V jezi niste dobro prebrali odgovora. Tekočina za bobničem je vzrok za slabši sluh, sama tekočina pa je posledica prehladnih viroz in vnetij. Vaša prejšnja pediatrinja je iz izkušenj posumila, kaj se dogaja v ušesih, videla pa ni nobene tekočine, razen motnega bobniča.
Kar se mene tiče, bi otroka napotila na pregled že davno prej. Najverjetneje po 3. ali 4. vnetju ušes ali po podatku, da otrok smrči ali po tem, ko bi videla, da stalno diha na usta. Napotnica bi bila označena z redno ali hitro. Bi pa zagotovo bil pregledan pri specialistu ORl 2 leti prej, kot to vi navajate za mlajšega otroka.
Kaj je označeno z “nujno”, opredeli vsaka stroka zase. ORL specialisti so opredelili povsem jasne in iz stališča stroke srepjemljive zadeve. TOrej, v 24 urah mora biti pregledan otrok s poškodbo, otrok s krvavitvijo iz ušesa, otrok z gnojnim izcedkom iz ušesa, huda bolečina, mastoiditis. Od težav s sluhom pa le akutna audiotravma (torej nenadno nastala izguba sluha npr. zaradi nenadnega močnega zvoka) in akutna (nenadno) nastala izguba sluha.

Spoštovana!
Se oproščam. Moj prepirljiv ton ni bil namenjen vam, temveč jezi na sam sistem in ‘nonšalanten’ odnos pediatra do malčka s težavami s sluhom. Menim, da bi se celotno stanje lahko rešilo prej, in po možnosti brez cevk, tako kot pri starejšem.

Otrok je imel vneto uho le 1x v 3 letih, drugače je imel samo angine. (brez izcedkov skorajda-se pravi, ne veliko smrkanja) Ravno zato nisem sama nikoli posumila na to. In sem jezna tudi nase. Če bi bila bolj ‘prepirljiva’ kot pišete, bi zahtevala obravnavo pri otologu prej, tako pa sem bila prijazna in slepo verjela ‘pregledom in trditvam, da so ušesa v redu.
Morda bi se morala vsakič prepirat s pediatrom, in zahtevati odvzem krvi za vsako angino!!!! (tega tudi nisem storila, ker so me tako močno prepričevali, da je angina, da se vidi že na kilometer…) zahtevati brise, zahtevati natančne preglede bobniča…ker najbrž se pa kaj vidi, če je tekočina v sr. ušesu,kaj ne!?

Se opravičuem še enkrat, vendar odslej bom ‘jezna’ in zahtevna tudi pri našemu pediatru…ker, kot vidim, bi vi ravnali hitreje in precej, precej bolje z našim otrokom.
.

NIsem uporabila besede prepirljiva, pač pa, da se ne kregajte z mano.
Preveč ste prepričani v svoje trditve in ni vam mogoče povedati, da nimate v vsem prav.
Npr. trditev, da otrok ne bi dobil cevk, če bi bil prej obravnavan pri specialistu ORL. S čim pa bi ga zdravil specialist ORl, kot z nasvetom o dobrem čiščenju nosa? Drugega ukrepa ni, da bi preprečil kronična vnetja ušes in izliv. Potem trditev, da ste slepo verjeli, da so ušesa v redu. Še enrkat vam napišem, da so ušesa pri izlivnem vnetju v redu.Izliva se pri navadnem pregledu NE VIDI! Otrok pa slabo sliši.
Potem trditev, da je imel angine brez smrkanja. Saj angina je brez smrkanja. Smkranje (oz. prehladni znaki) so znak, ki v prvi vrsti izključuje angino. Lahko pa je angina zaplet večdnevnega gnojnega prehlada.
Pa spet trditev, da bi zahtevali pregled krvi za vsako angino, če bi bili prepirljivi. Pregled krvi je največkrat povsem normalen. In v tem priimeru otrok ne bi bil zdravljen, imel pa bi angino.
Skratka, malce ste pomešali zadeve in si napačno razlagate vzroke in posledice, predvsem pa tisto, kar naj bi zdravnik po vašem mnenju videl ali ne videl.
Jeza ni na mestu.