razum/čustva

Zanima me kaj vam pomeni več: lepe ocene v šoli/faksu ali pa to, da ste srečni v ljubezni?
Pa tudi nasplošno, čemu dajete prednost razumu ali čustvom?

Mejte se lepo!
sanela

Nasplošno dajem prednost čustvom, ker sem taki impulziven energičen in sentimentalen človek. 🙂 Ampak dolgoročno pa znam razmišljat z glavo in uporabljat razum. Se pravi, kar se tiče faksa, pa že v srednji je blo tak, pa takih res pomembnih stvari- tu pa ni kaj. Fanti pridejo in grejo, prihodnost pa ostaja. In da bo čim lepša, moraš poskrbet zase. Da ne boš na koncu na cesti al pa v neki nikšiji službi samo zato,ker si se enkrat zaljubil in vse skup zafural.

prednost dajem čustvovanju in nasploh nematerialnim stvarem, vendar je žal tako, da tudi materialne stvari in razum pripomorejo k sreči. tu je problem da znaš pravilno sprejemati te darove in nisi suženj materializma

Če hočeš bit resnično srečen in zadovoljen, moraš imeti vsega po malem, dobre ocene na faksu in nekoga, ki ti stoji ob strani in te osrečuje.

Ampak vseeno sem jaz ful čustven človek in mi večinoma časa več pomeni, naklonjenost nekoga, kot pa kaka materialna dobrina, včasih se mi zdi, da bi lahko živela samo od ljubezni če bi jo imela. Ko se odločam o stvareh pa se še učim vedno bolj uporabljati razum, včasih sem se odločala samo na podlagi feelinga in nekih čustev, zdaj pa sem se odločila, da moram stati trdno na tleh in malo več uporabljati zdravo pamet, razum.

Tko, mal sem zabluzila, ampak mislim da je jasen odgovor na tvoje vprašanje.

Nič pa nisi napisala zase Sanela, čemu ti daješ prednost v svojem življenju?

Pozdravček!

Marisy

Najboljse je oboje, saj se lahko dopolnjuje! Na zalost pa dostikrat po srecni ljubezni pride tudi prebolevanje ljubljenega, kar pa nazalost negativno vpliva tudi na ocene, se na tiste, ki bi minimalno zadostovale za napredovanje. V splosnem je boljse dati prednost razumu, vsaj dolgorocno gledano, custvom pa dati dovolj veliki okvir.

Glede ocen pa toliko, res je, da so v danem trenutko pomembne, ampak clovek mora imeti bolj splosni cilj, tisto kar bi rad postal (delal), saj samo tako lahko premaga to dolgo pot ucenja, ki pa se na zalost mora vrednotiti z ocenami.

No to je samo moje mnenje.

LP JaJa

hm.. oboje mora biti prisotno:) Preveč se sekiram zaradi stvari, ki mi ne grejo v danem obdobju-ali zaradi fanta, faksa, šole..
Če ni obojega, nekako težko delujem. Kar pomeni, da sem hja.. nesrečna.
Ne mislim, da mora biti popolno, ne nikakor, kar se faksa tiče, glavno da je pozitivno, da je narejeno (kljub temu, da se kasneje sekiram, če je salbša ocena..) Čustev imam pa tako ali tako zmeraj na zalogi veliiko preveč. Glavno mi je, da vem, da je nekje nekdo, na katerega se lahko zanesem…

Na žalost čustva.
Nočem, da mi tako krojijo življenje, kot mi ga.
za šolo pa mi je itak bilo vedno malo mar, hmm, spet na žalost.

Ld
N.

Glede mene je pa takole:
v srednji šoli, ko so se petke dobile bolj z lahkoto, mi niso kaj veliko pomenile. Zdaj na faksu, ko se je treba pa precej bolj potrudit, ima tudi ocena večji pomen, čeprav me nikakor ne more osrečiti tako kot bi me lahko ljubezen.
Aja, trenutno sem ful fejst žalostna…. 🙁
Prednost dajem čustvom. Vsako stvar, dobro ali slabo, doživljam preveč čustveno (če se mi zgodi kaj lepega, sem še cel teden vsa srečna, jočem pa tud že, če se kdo zdere name…)

Razumu…

Za mano je ena resnejša ponesrečena zveza in par manjših ponesrečenih, ki niso prišle dalj od sedenja v baru na kavi, ker sem prej ugotovila da gre al za totalne debile, al je bil tip velik premlad zame, al pa sploh ni bil zame. Zaradi tega se sploh ne sekiram, ne predstavljam si, da bi mogla živet z nekom in met otroke. Zato se trenutno ukvarjam izključno sama s seboj, grem s kakšnim kolegom na kavo (kolegic je res bolj mal), in pripravljam se na to, da naredim iz sebe še kaj več kot pa samo gospodinjo s kupom otrok. Se pravi, vsaj poskušam ustvarit neko kariero. Nikoli in nikdar si ne bi mogla predstavljat tega, da se zaljubim, poročim, mam kup otrok, sem doma in kuham, ter sem odvisna od moškega. Hočem bit vsaj toliko, ali pa bolj uspešna od moškega.

In sicer, da ne boste čudno gledali, je to zaradi par stvari. Nikoli nisem imela urejene družine (starša sta ločena, ne razumem se najbolje niti z mamo niti z očetom), vedno sem na nek način materialno (pa tud drugače) sama skrbela zase, že od osnovne šole naprej. Nisem čustven človek, ker so čustva naučena in se jih učiš od drugih, nevede posnemaš druge, za to je potreben en vzornik, jaz ga pa nisem imela. Ne zdi se mi, da sem prikrajšana, češrav se mogoče drugim, ampak to je edino kar poznam. Zato se pa bolje počutim, če sem sama. Ker se ne morem prilagajat drugim, meni se je pa tudi težko zaradi mojih različnih hobijev in čudnih pogledov na vse stvari.

Nikakor ne moreš primerjat ljubezni pa faxa!! Ne moreš enostavno rečt “a, jeb.. fax, jst sem totalno zaljubljena, živim samo zanj…bla, bla..” Ne moreš pa tud ne rečt “adijo ljubezen, jst se moram 18 ur na dan učit, res nimam časa za romantiko,… bla, bla, bla…. jst rabm 8 in 9, če hočem naprej magisterij delat……..”
No, to sta dva extrema, verjamem, da je kar nekaj ljudi, ki “živijo” po tem receptu!! Ampak ne moreš to dolgo časa furat. NE GRE!
Treba je oboje uskladit, fifty – fifty!!
No, ja, to je MOJE mnenje, marsikdo se s tem najbrž ne bo strinjal….
lp, mala

za faks mi je čist vseen,zberem ljubezen :))
sam drugače pa nisem nevem kako čustvena,dajem prednost razumu…

Zanimivo je tole tvoje vprašanje. Moram priznati da sm kr neki časa razmišljal ali bi sploh odgovoril nanj. Takole ti bom povedal. Jaz osebno dajem najprej prednost čustvom in šele čez nekaj časa, ko ugotoviš ali so ta čustva res tista ta prava, lahko začneš razmišljati s trezno glavo. Torej razum bi jaz postavil na drugo mesto. Mislim da vsak povprečen človek najprej upošteva čustva, še posebej če so zelo močna, in šele nato uporabi “razum” oz. kot jaz pravim zdravo kmečko pamet. Jah… ljudje smo pač čustvena bitja…. 🙂

“Hočem bit vsaj toliko, ali pa bolj uspešna od moškega.”

Oprosti, ampak mislim, da imas malo skrivljen pogled na zivljenje. Ti bi kar tekmovala s svojim(i) najblizjim(i), nevem zakaj bi morala biti boljsa od moskega ali obratno, nevem za kaj bi se sploh primerjala med seboj in sla eden cez drugega, ej punca draga resno razmisli o tvojem pogledu na partnerski odnos in zivljenje. Vidis en kup svojih otrok na katere si ze sedaj jezna itd. Kaj je pa to kaj slabega, ce moski toliko zasluzi, da tebi morda sploh nebi bilo potrebno delati …?

Zivljenje je vec kot samo kariera in tekmovanje “za ocene”. Prej ko slej bos razocarana tudi na profesionalnem podrocju (delovne mestu), ko se gre za denar ni prijateljev in potem kdo ti bo v oporo?

Sory!

LP, JaJa

Ko gledam nazaj, opažam, da sem bil (v srednji šoli) vedno nadpovprečno uspešen, ko sem bil zaljubljen. Mislim, da ti ljubezen da elana… Hudo pa je ko nimaš nikogar…. Lažejo pa tisti, ki pravijo da gredo čustva pred šolo! Vsaj v mojem razredu so sami grebatorji!

Hja,tko kot prav ‘mala’….ne mors it v neke extreme in si rect, zdj pa odj…. vse fante in se sam ucim, al pa neki tazga!
Fajn je ce ti uspe, da si razporedis cas in da imas oboje…in ljubezen in uspeh v soli!
Drgac pa dam prednost fax-u, to pa zato, ker na konc koncev……zivimo v materialnem svetu!
Ljubezen pa pride sama po sebi….in takrat je ne izpustim….;-)!

To meni sploh ni primerljivo. Čustva so en del življenja, razum drugi del…pa tut to nevem če bi se fax kam od tega dvojega štel. Sama nikoli nism imela problemov v šoli zaradi ljubezni in ne z ljubeznijo zaradi šole, tko da pri meni tukaj ni problema. Znam kar dobro ločevat te stvari, mogoče vmes pride kak dan ko me res vse čist potre in ne spravim nič iz sebe…ampak to je zanemarljivo 🙂 Sicer pa je že dolgo znano da ekstrem ni nikoli najboljša rešitev.

Vidim, da skoraj vsi enačite čustva z romantično ljubeznijo. Jaz niti približno nisem imela tega v mislih. Pač čustva vseh možnih sort. In vsaki dan se spopadem z več kot 63 različnimi vrstami le-teh in razum običajno izgubi bitko. Drugače je zelo abstraktno govoriti, ali daješ prednost ljubezni ali delu. Prednost/ali pa ne daš osebi, ne pa »ljubezni«. Po moje.

Če uporabiš čustva v tem norem svetu si mrzel. Torej trezna glava je ključ do uspeha. Čustva pokažeš, ko prestopiš prag svojega stanovanja.

Ker iščem srečo najprej v sebi in jo nato prenašam nase ter na okolico (če jo sprejema hahahaha) ter z neko mero zdravega razuma krmarim skozi svoje življenje – se imam lepo. Poleg tega v svetu in ljudeh ne iščem negativnih stvari temveč skušam v vsaki stvari poiskat samo pozitivne značilnosti, stvari. Itak na negativne zadeve nimam moči vplivati, zato se raje s pozitivnimi veselim.

Mogoče se sliši neumno, toda vsak dan zagotovo najdem stvar, ob kateri pomislim in si rečem: Hej, lahko si srečna, bodi srečna, zavedaj se sreče…!
Sicer pa – kaj sreča sploh je? To, da smo čez cesto in nas ni povozu avto (imeli smo srečo da nas ni he he) ali to, da imam krasno vilo?

Eh, spet sm mal zabluzla :)))

pa lep dan vsem skupej!