Spoštovani,

sem mati 19 letnega sina, ki je zbolel za levkemijo. Zdravijo ga na Pediatrični kliniki, kot mladostnika. Zdravljenje bo potekalo 6 mesecev in sicer tako, da se delno zdravi ambulantno, delno bolnišnično. Tako, da je med delovnikom približno dva do tri dni v domači oskrbi. Strokovni kolegij klinike je podal predlog, da naj bi v času zdravljenja eden od staršev bil v bolniškem staležu. Tu pa nastane težava, ko je bil tak predlog posredovan ZZZS sem kot mati dobila odgovor, da je bolniški stalež za nego otroka pravica staršev do dopolnjenega 18. leta starosti, oziroma dokler traja roditeljska pravica. O podaljšanju te pravice mora biti izdan ustrezen dokument sodišča. In po njihovem mnenju v danem primeru nega otroka ni pravica. Sin v času zdravljenja potrebuje oskrbo (vsa hrana prekuhana, vsakokrat sveže pripravljena, maksimalna čistoča bivalnih prostorov, posteljnine, obleke…), kar mu težko nudim, če sem od 7. do 16. ure odsotna, ko sem v službi. Poleg tega pa je potrebno, da ima nekoga ves čas v bližini, ker so zaradi terapije možna zelo hitra in nagla poslabšanja (žal sva to v tem času tudi že doživela), ter je potrebno hitro ukrepanje, ker v nasprotnem lahko nastopi smrt. Ugotavljam pa tudi, da se ta določba zakona tepe z zakonom, po katerem sem kot mati dolžna zanj skrbeti, ga preživljati v času ko se redno šola oz. do dopolnjenega 26. leta starosti. Torej so mi vse pravice s polnoletnostjo ugasnile, če upoštevamo zakon, so mi ostale samo še dolžnosti.

Nad takim odgovorom ZZZS sem ogorčena in me zanima ali res nimam prav nobene pravice, da bi lahko dobila stalež za sina, da bi lahko nemoteno skrbela zanj v času zdravljenja.

Mati

Spoštovani,

za odgovor na vaše vprašanje sem si vzel več časa, ker sem hotel najti neko rešitev, ki bi bila “človeška”, vendar vam moram sporočiti, da so pravila zakonodaje pri nas na tem področju zelo stroga in omejevalna in omejujejo pravice zgolj na nepolnoletne otroke. Zato neke pametne rešitve za vas nisem našel. O vseh ostalih pravicah v zvezi z bolniškem staležem pa prosim poglejte v že poddane odgovore na tem forumu.

lp

Jaka

Slučajno sem prebrala vaš prispevek in odgovor moderatorja – ker zakonodaje nisem poznala. In sem zgrožena! Če ne more mama dobiti staleža za svojega, pa čeprav polnoletnega otroka, kdo pa ga bo negoval in skrbel zanj, ko je to potrebno?!
Pa sem pomislila, da je očitno trenutno edina rešitev za vas, da poiščete vsemogoče veze pri osebnem zdravniku in specialistih, z delodajalcem se poskusite pogovoriti kako in kaj (ali pa celo molčite, če ocenjujete, da je tako boljše) in si uredite stalež zase; najlažje bi po moje do vsaj treh mescev staleža prišli na osnovi izvida psihiatra, ki bi vašo situacijo in stisko znal razumeti in bi vam napisal nekaj, kar bi zadostovalo za komisijo, vam pa dolgoročno ne bi škodovalo.
Nisem za manipulacije, niti slučajno! Ampak v vašem primeru pa se mi zdi to nujno potrebno – kot očitno edini način, da obdržite zaposlitev, hkrati pa ste ob svojem otroku, ko vas potrebuje.
Veliko sreče pa veliko veliko zdravja!!!

Zgrožena,

z vami se v celoti strinjam tako v zvezi s pravno ureditvijo kot nasvetom, ki ste ga podali.

Za vsak slučaj sem prilepil še 30. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu, traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.

Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.

Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.

Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici.

To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti.

Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.