Moja zgodba še najbolj spominja na Shakespearovo tragedijo, le da je najini družini sprla prav najina ljubezen… In potem so se odvijali podobni prizori tudi v drami najinega življenja….. Tudi epilog najine zgodbe je podoben…Julija je odšla za zmeraj…Sedaj sem pred velikim razpotjem svojega življenja…naj jo celo življenje objokujem, ali naj vso ljubezen, strast in hrepenenje, ki ga nosim, delim še s kom? Morda s teboj? To bi želel izvedeti…
Vem, da te srečam, le iskati te moram dovolj dolgo… Morda mi jo vi, ki boste to brali, pomagate najti..
Vem, da bo veliko vprašanj, ugibanj, kdo se skriva za to zgodbo..
O sebi lahko povem le, da so moje oči obrnjene v zvezde, moje roke k ljudem in moje srce….to srce čaka, da bi spet nekoga objelo…in delilo vso bogastvo, ki ga je v življenju prejelo…
Imam vse in še več, kar si želi povprečen človek, da je srečen, a vem, da je prava sreča drugje..Živim v svetu, pa vendar nisem od tod…zato te iščem, tebe, ki si iz iste zvezde… Morda ti srečanje z menoj povrne izgubljeni sijaj v oči…
Še prošnja za vas, ki boste to brali:

…če srečate mojo ljubo, ji povejte,
da mojo dušo žeja po njej,
da je bolna od ljubezni..

Prosil bom trave in veter in kamne, naj ti šepečejo moje ime…Vem, da me najdeš… Romeo

Julija je odšla za zmeraj in to drži kot pribito. Vse to si zelo lepo napisal, prav poetično, ampak ti svetujem spusti se na zemljo in ne silit v iskanje nove Julije. Moraš najprej prebolet prvo Julijo, se družit z mnogimi drugimi Romei, se ga vmes mal nažgat, it mal v hribe, se vsest v avto pa se peljat po domačih hribčkih al ravnicah za sprostitev, in ko boš to počel nekaj časa, bo prvotna Julijina podoba tudi začela bledeti. Šele takrat si boš lahko v mislih risal podobo nove Julije in kot takšno na koncu tudi šel iskat.
In verjemi na koncu bo ta nova zveza kot iz resnične zgodbe o Romeu in Juliji. Sedaj pa malce uživaj, ker je to lahko tvoje zadnje obdobje v življenju, ko boš lahko spustil konje na pašo :).

Drž se Romeo

Nepošteno je da iščeš novo medtem ko imaš čustva še do bivše. Raje bodi nekaj časa sam in se ne vdajaj samopomilovanju.

Ko bi le bile te besede namenjene meni. Verjemi, da vse kar lepega nosiš v sebi, že sedaj pripada njej in kmalu, zelo kmalu boš vedel komu.

….Ne razumite narobe… rad bi le delil svoja čutenja z nekom, ki podobno čuti…

Julija je odšla za zmeraj in to drži kot pribito. Vse to si zelo lepo napisal, prav poetično, ampak ti svetujem spusti se na zemljo in ne silit v iskanje nove Julije. Moraš najprej prebolet prvo Julijo, se družit z mnogimi drugimi Romei, se ga vmes mal nažgat, it mal v hribe, se vsest v avto pa se peljat po domačih hribčkih al ravnicah za sprostitev, in ko boš to počel nekaj časa, bo prvotna Julijina podoba tudi začela bledeti. Šele takrat si boš lahko v mislih risal podobo nove Julije in kot takšno na koncu tudi šel iskat.
In verjemi na koncu bo ta nova zveza kot iz resnične zgodbe o Romeu in Juliji. Sedaj pa malce uživaj, ker je to lahko tvoje zadnje obdobje v življenju, ko boš lahko spustil konje na pašo :).

To je napisano fenomenalno, super, podpiram to mnenje.

Zelo se strinjam. Nepošteno se mi zdi, da se človek prizadet spušča v novo zvezo, ker potem prizadene nekoga drugega, nič krivega.