a nas je res preveč?
Smo družinica s tremi otročki (9l, 3l, 1l). Pa se mi vedno bolj zdi da smo tarča posmeha, češ lej koliko jih imajo.Včeraj smo šli vsi skupaj v trgovino in srečamo znanko ki mi reče ” vas je toliko da se pol ure pokate iz avta”, pa da smo najbolj glasni v trgovin, ker nas je toliko. Potem srečam bivšo sodelavko, ki se tudi začudi češ a so vsi tvoji? Pa res ne vem, a je greh imet 3 otročke. Boljš da ne povem, da si z možem želiva še enega, jih bo itak kap. Pa nismo neki socialni problem. Imamo novo hišo, 2 nova avta….pa vse dni sama čuvam otročke, niso niti v vrtcu. In tudi nihče nam ne pomaga pri varstvu, mame nimam več, tašča pa pravi da smo itak nori ker jih imamo toliko. Če nam rata imet še enega itak sploh nikomur ne bom upala povedat. A ste tudi vi bili kdaj v taki situaciji? Včeraj mi je šlo ob vseh teh komentarjih kar na jok!
Hojla,
jaz bi rekla takole: za komentarje se sploh ne sekiraj. Sem mama 5 otrok in mi je
ena znanka pri četrtem otroku rekla: še enga bote mel, ja sj mate privat, zato si pa lahk še
enga prvošte…..mislim halooooo.Vsi so bili načrtovani in zeloo dobrodošli!!!!
Mene bl vrže ko mi kdo reče: imaš verjetn pomoč mame, tašče…ja takole je pri nas:
z možem sva sama za vse in je super.
Vse moraš vzeti in dajati z dobro voljo in uspeh je tu!!!
A nimaš nobene večje družine kje tam blizu vas? Da bi se lahko z njimi družila? Morda kakšen forum ali kaj podobnega? Zgolj zato, da vidiš, da nas je več z več otroki, da si dajemo moč in pogum, da se lahko požvižgaš na vse to.
Meni je najbolj všeč komentar Gregorja Čušina, ki odgovarja na to, da imata z ženo toliko otrok tako: Moja žena si je za poklic izbrala biti mama, zdaj pa kariero dela. 🙂
Sicer pa se jaz ravnam tako, da si ne pustim blizu s takimi komentarji. Pride dan, ko tako zaboli, da jokaš in si s tem očistiš dušo, pa greš spet naprej. Vem, da sem pri petem dobro premislila, komu bom povedala za nosečnost, komu ne. Zakaj bi si grenila življenje, nosečnost z bedastimi opazkami. Če me kdo sprašuje, če so moji, rečem ponosno ja. Saj sem resnično ponosna na mojo četico.:-) Če kdo zbada, če jih bo še več, vedno rečem, ja, morda pa res… Ne daj se in ne pusti se! Vsak otrok je svojevrstni zaklad!
Mi imamo štiri, pa v vsaj 6-ih letih še nisem slišala negativnega komentarja.
Stari starši se tako še hecajo, če bomo imeli še kakega, čeprav sva jasno rekla, da je konec.
V naši okolici nas krasno sprejemajo, tudi v šoli imajo veliko sošolcev, pri katerih so vsaj trije otroci. Na morju, na izletih, v trgovini, če gremo skupaj, sicer kdaj kdo vpraša, če so vsi moji, ampak z nasmehom in pohvalo, češ, lepa družina, luštni ste. Še nihče ni rekel, a ste zmešani, ali pa kako zmorete?
Stari starši jih imajo radi, tudi za daljše pošitnice na morju, jih pa damo na pol, več kot dveh nočem naprtiti na ramena babic, ki pač nočejo udariti po mizi, ko jih je treba umiriti, če so skupaj.
Ne, v taki situaciji nisem(smo) bili nikoli. S številom otrok se v moji (naši) okolici nihče ne ubada. Edino s svakom sva bila parkrat deležna občudojučih pogledov, ko sva pred leti skupaj vozila 5 otrok (3+2, vsi rojeni znotraj 4 let), skupaj v park, na igrišče in je izgledalo, kot da so vsi najini. Če torej že, je okolica večjemu številu otrok naklonjena.
mi v zacetku pricakujemo tretjega…z zelo majhno razliko,najstarejsa bo oktobra 2leti,mlajsi je zdej star 4mesece,s tretjim bosta samo leto narazen…že po drugem otroku sem prejela prave bisere med komentarji:da kaj mi je bilo tega treba,da kako bom pa jaz revica to zmogla…,predvsem zato ker je moj privat,in zelo malo doma cez dan,je pa meni pomembno da je zvecer,ko je na sporedu kopanje in spanje…in pred nekaj dnevi smo zagledali tretji plusek,nenacrtovan…z moje strani z ogromno straha,partner pa je skoraj zajokal od veselja…od nekdaj sva govorila o treh,je pa res, da je moj strah pogojen z zelo majhnimi razlikami…in pred nekaj dnevi se namensko nekomu iz bliznje druzine rekla,da se enega pa najbrz dost…in sem dobila nazaj:najbolj ja,da si se enega navleces…,hmmm,hmmm…
ampak ga bomo imeli,ne glede na to nase zarajsano okolje,in ceprav nimam zunanje pomoci,vem da sem mocna,vem da bova za svoje naredila vse…,in vem da bo naporno…in se bom trudila preslisat take brezpotrebne komentarje…ki kdaj pa kdaj zelo zbodejo…
bo pa zanimivo gledat obraze ljudi ki so pljuvali po tem…cez dva mesca,ko jih sporocimo, da bomo trije…
LP
Jaz sem pa ravno prejšnji teden /nepričakovano/ zagledala četrti plusek…sama sem bila zelo presenečena – bila sma zaščitena s kondomom – ampak vesela…moj je potreboval več časa da je prebolel prvotni šok – v bistvu še preboleva…sma pa imela probleme že, ko sma povedala za tretjega, kako bo šele sedaj, ko boma povedala za četrtega… komentarji: premajhno stanovanje, vrtec, šola…vendar mislim, da se da vse uredit, z malo odrekanja in veliko dobre volje…
Odrekala se ne bosta samo ti in mož, ODREKALI SE BODO TUDI OTROCI. NEPROSTOVOLJNO. IN DVOMIM, DA DOBRE VOLJE.[/quote]
Točno tako. Pa ne gre samo za denar, pomembnejši je čas, ki ga lahko kvalitetno ponudiš vsakemu otroku posebej!![/quote]ker če se ne posvečaš otroku vsaj 10 ur na dan in skupaj ,jesta ,lulata,se oblačita,pijeta ,igrata …zagotovo ni dobro za otroke :)))))))))))))))))))))))))))))))
Točno tako. Pa ne gre samo za denar, pomembnejši je čas, ki ga lahko kvalitetno ponudiš vsakemu otroku posebej!![/quote]ker če se ne posvečaš otroku vsaj 10 ur na dan in skupaj ,jesta ,lulata,se oblačita,pijeta ,igrata …zagotovo ni dobro za otroke :)))))))))))))))))))))))))))))))[/quote]
Vse točke dobiš za tale odgovor :-)))
Hja pri velikih družinah je tako, da so po večini zlo verni ali pa imajo velik denarja ali pa zlo malo.
Kot je zgoraj ena rekla odrekanje. Ampak zakaj. Ne razumem zakaj se recimo dva otroka ne morata imeti rada in biti v redu. Kajti “splošno” znano je,da pri večjem številu otrok pravjo, da so ti bolj v redu ljudje in da se imajo rajši. Alo.
jaz pa ne razumem, zaradi česa je toliko besed za večje ali manjše družine. Koliko se imajo v družini radi in koliko časa si posvečajo je odvisno od posameznika in je od družine do družine različno, ne glede na število otrok.
Je pa ta forum namenjen velikim družinam. Zato vsi negativci, zakaj raje ne ustanovite svoj forum. Predlagam vam naziv: frustrirani in nevoščljivi.
Kaj koga briga koliko ima nekdo otrok’ A bo kdo zato imel manj? Si zato lačen, če ima sosed ali znanec več otrok?
Pa nimajo samo verni in kmečki ljudje velike družine Tudi v Ljubljani so velike družine, pa dobijo stanovanja, na kaj pa to porečete? Kmečki in vaški imajo vsak svojo hišo, zemljo na kateri pridelajo vsaj hrano, da niso na vaših , davkoplačevalskih plečih. Pa tudi delat znajo.
Zato ne posplošujte vsevprek, primeri so različni in vsak drugačen.
O večji ljubezni pri veliki družini pa ne bi nič pokomentirala. Ljubezen je ali pa je ni. Lahko je samo en otrok, ali 5, 6 pa je pa se imajo zelo radi med seboj, ali pa so kot pes in mačka. Veliko ljubezni je lahko v mali ali veliki družini.
Točno tako!
Pozabila pa si omeniti še to, da nosijo pozimi volnene nogavice, da poleti uporabljajo kremo za sončenje, toaletni papir jim tudi ni neznanka, včasih celo kupijo 1/2 kg čebule pri najprijaznejši branjevki na tržnici, …
Ali pa se to dogaja tudi v družinah, kjer imajo “samo” enega ali dva otroka?
Kaj res že ni čas, da nehate “obirati” in se vtikovati v življenja in organiziranost drugih ter najprej počistite pri sebi?
Lahko noč!
Sploh ni vprašanje št. otrok v družinah. Gre za bonitete, ki jih dobivajo na račun tega števila. V kolikor bi jih preživljali brez pomoči države (posledično brez pomoči davkoplačevalcev), se nihče ne bi spotikal ob velike družine. Berite poste v tej rubriki. Koliko jih nosi naslov: kaj mi pripada…? Kaj le ti pripada ? Nič. Vzdržuj sama svojo čredico otrok kot moram jaz svoja dva.
Bravo!
Pozabljaš pa, da vso dodatki, ki jih dobijo velike družine dejansko edini dodatki, pri katerih ne moreš LAGATI.
Bolj zaskrbljujoče je število KVAZI samohranilk, ki bolj obremenjujejo proračun kot pa velike družine.
Ja, in res je, da te dodatke financirajo davkoplačevalci (torej tudi tisti, ki imajo velike družine).
Še malo, pa bom začel pristojnim ustanovam prijavljati “samohranilce”, da jim ukinejo neupravičene dodatke in s tem razbremenijo proračun. In verjemi mi, da jih lahko ta trenutek spravim v postopek vsaj 20.
Pa lep pozdrav!