dober večer
ne vem, če to spada ravno sem, ampak poskustiti ni greh…
imam vprašanje, ki mu sama nisem kos, pa tudi nerada hodim k zdravniku(le ob problemih ki jih spremlja visoka vročina), drugače si probam pomagat sama 🙁
pred tremi leti sem imela na faxu naporen izpit, opravila sem ga šele v 4.poskusu in to je bil zame neznanski psihični napor, za kar sem tudi dobila od zdravnice rahla pomirjevala kak mesec pred izpitom.to je bilo zame najbolj mučno obdobje,kot se sedaj spominjam
problem je nastal po uspešno opravljenem izpitu
do takrat sem bila vedno polna energije in sem se lahko koncentrirano učila tudi po 7 , 8 ur na dan ali več, pač kolikor je bilo potrebno za čimboljše ocene.
od takrat naprej pa me spremlja nenehna utrujenost, pomanjkanje motivacije in predvsem pomanjkanje koncentracije, kar me moti. fax sicer delam normalno, le z manj učenja in namesto z odličnim, s prav dobrim in to me niti ne moti.sem pa utrujena, nemotivirana in niti pol toliko ambiciozna kot prej.
največji problem je moja utrujenost, za katero se ne najde vzroka. ščitnica, kri in podobne preiskave so bile ok, jaz pa sem kar naprej utrujena
a sem morda pregorela? vem, neumno vprašanje, ampak mogoče bi bil čas, da grem do kakega psihologa in da moja utrujenost ni telesne narave, ampak psihične
se pa težko živi, tako utrujen, brez koncentracije in brez motivacije.
vem, da je malo smešno vprašanje, pa vseeno
mogoče pa imate vi kak nasvet, kako naj se otresem te utrujenosti in si ponovno pridobim motivacijo
zdaj je en dan enak drugemu, to me pa še bolj mori
hvala

Utrujena!

Vpr. sploh ni neumno. Take stvari se dogajajo vsem! Meni se je predvsem po diplomi. Smem izvedeti, kateri f. delate, kakšni so vaši cilji?

Lp, Marči

z rekreacijo sem se otresel takšnih težav. ne le to; boljši sem kot kdajkoli prej. bi bila morda tudi ti?

pravo
cilji so bili kar visoki prad tem izpitom, in tudi po tem izpitu sem bila prepričana (izpit – rim) da si to želim.
ampak ne morem verjet, da sem tako brez energije ko sem ga naredila
prej sem imela VEDNO energijo, voljo, žvična sem bial pred izpiti
od takrat nisem bila več živčna na izpitu, kot da mi je vseeno…enega sem še potem padla, pa mi je blo vseeno
včasih 1 teden pred izpitom iz hiše nisem šla, samo na telovadbo in na kosilo…zdaj sem sposobna en dan prej na zabavo it….ni mi jasno, od kod to, ta apatija
večino časa pa sem tako utrujena, da tud če bi se mi kaka ambicija zbudila, bi šla spat
rekreacija – hodim 4krat na teden na aerobiko in po tem sem tak psihično in fizično utrujena, da lahko grem spat za 2 uri…katastrofa
na forumu družinski zdravnik je menil dr. Kersnik, da bi lahko šlo za depresijo v “čisti”obliki…vedno bolj semi zdi, da bi utegnil imeti prav

Živijo utrujena zaskrbljenka*
Na tem forumu je klasične rešiteve za katerokoli obliko potrtosti ali depresije šport, psihiater in/ali tablete. Zakaj? Ker je najceneje in najhitreje (o učinkovitosti ne bomo razpravljali). Če se imaš kaj rada in se ne želiš soočiti s stranskimi učinki tablet, ti priporačam, da si najprej prebereš knjigo Paulo Coelho: Veronika se odloči umreti (Založba VeleNovak). Rešitev za tvojo “težavico” je namreč zelo preprosta in ne boš verjela kako podobno težavico sem imel (pred leti) tudi sam, vendar bom o njej razpravljal šele ko prebereš knjigo;)
Lep pozdrav!

Pozdravljena, Utrujena zaskrbljenka!

Sicer niste napisali kako ste razpoloženi in naravnani glede na prihodnost, težave, ki jih opisujete pa bi lahko sodile v sklop depresivne epizode. O tem bo znal presoditi vaš osebni zdravnik, ki bo znal oceniti tudi ali potrebujete zdravila.
Glede na to, da ste študentka, se v Ljubljani lahko obrnete na ZD za študente, kjer vas bo tudi brez napotnice sprejel dr Rejec (sicer tudi moderator na tem forumu).

Spoštovani Mačkon!
Psihiater in/ali zdravila ni ne najceneje ne najhitreje. Kadar se znajdemo v težavah je treba poiskati VSE kar nam lahko pomaga: nekomu zadostuje pogovor z najbližjimi, nekomu umik v samoto in čas za ureditev misli, nekomu sprememba življenjskega stila, nekomu pozabljen hobi, nekomu domača žival, nekomu knjige….Kadar izčrpamo te možnosti se ponavadi zatečemo k stroki.

spoštovani,
študiram v mb in sem iz okolice maribora
moje razpooženje niha a največkrat sem na dnu
moja prihodnost…misli so zelo temne, zadnjič sem razmišljala ali naj si nabavim ponovno celoletno karto za fitnes ali ne, ker sem bila prepričana, da me pa čez eno leto tak verjetno ne bo…pa ne da bi imela kake odkrite ali sume na kake bolezni…kar tako. da bom pa ziher kaj zbolela in umrla…in take misli so prisotne vsak dan, tako da je tudi motivacija za karkoli čisto na nuli. to pa izvira iz tega, da sem nenehno utrujena in se ne najde telesnega vzroka za to utrujenost (ščitnica, ali kaj podobnega) in pol mislim,d abojo pri meni pa našli vzrok ko bo itak že prepozno….
pa ne vem, od kod vse to.. obudila sem vse hobije, berem knjige, ki so me včasih veselile, pa sem po vsaki še bolj potrta, s prijatelji hodim ven, pa jih dol spravim, večinoma pa sem tak zmatrna ko iz šole pridem, da morn počitav, pa tak ne morn ven z njimi, če pa sem sama s sabo pa itak samo bedarije razmišljam
imam tud obdobja ko prav “iščem” ali ja kaj narobe z mano in na vsakem telesu se najdejo kake nepravilnosti, saj nismo simetrični ( zdaj mi je to jasno, zvečer bom vejrjetno v paniki zaradi tega)…grozno mi je, ne obvladujem se več, ne svojega telesa ne svojih misli in izbruhov joka tud ne
doma mi tud ne znajo več pomagat
bom šla do osebnega zdravnika, pa da vidimo

Utrujena zaskrbljenka, očitno je da vas pestijo depresivni simptomi. Pogumno do svojega zdravnika, ki lahko oceni vaše stanje in vam uvede tudi zdravila. Na njihov učinek bo treba počakati prbl 4 tedne. Če vam bo hudo, se še oglasite.

imaš občutek da se nikoli ne bo izboljšalo? Takšnega sem imel tudi jaz.

Nekoč…
V psihiatrični bolnišnici kjer sem se zdravil za shizofrenijo, depresijo socialno fobijo, …, smo imeli likovno terapijo. Čisto nič druga nisem imel v glavi kot le črnino (no future) in seveda sem to tudi narisal – črnino namreč. Terapevtka, ki si je ogledovala mojo “umetnost” je dejala: če ne boš naredil Tiste “neumnosti” ti garantiram, da boš, v ne tako daljni prihodnosti splezal skozi tisto špranjo. Pokazala je na belo liso , ki je nisem pobarval.

Danes
Rešila mi je življenje.

najlepša hvala za prijazne in hitre odgovore

hmmm, točno tako
ker ne najdem razloga za svojo utrujenost, ko se vstanem sem zmatrana, podnevi sem zmatrana, le zvečer ne morem spat in sem sama s svojimi mislimi, kar pa je še večju hudič, in potem si mislim, da je ZIHER kaj narobe z mano, tak zmatran na svetu nemore bit noben človek za brezveze, in potem iščem in tipam bezgavke, ki itak da nisem medicinec in ne vem,kak naj zgledajo in če so 1cm velike že jočem, da bom umrla, pa če me rebro zaboli, se že vidim, kak se mi je nekaj zažrlo v telo…strah me je, da si bom RES priklicala kako bolezen, če bom o tem razmišljala…ampak ne morem si pomagat….in nimam niti energije, niti volje za študij, ker tak ne vem, če bom diplomo doživela, in ne vem, zakaj bi se trudla…
doma to dobro skrivam, pa tudi zdravnica nič ne opazi, ker odkar je pregledla kri in rekla, da je vse vredi in naj več športam in mam sladkarije pri sebi, ne grem več tja in sem sama s svojimi mislimi
saj če bi ji povedla, kaj vse mislim, da je narobe z mano, bi mi tak po moje napisala nujno napotnico za psihiatrijo
pa še “I-love-myself” alias “prisilni” jopič bi dobila…
🙁

Oglej si http://www.institut.burnout.si – stran je sicer še v nastajanju, vendar bo vse obširnejša …

Lep pozdrav!

Tudi jaz sem bila v tvojih letih tako utrujena in sem razmišljala, kako bom sploh delala, živela, skrbela z bodoče otroke, če še sebe ne morem nositi. Potem sem ugotovila premajhno delovanje ščitnice in nizek pritisk, pa preveč skrbi sem si naložila. Vse troje sem nekako spravila na solidno raven in sedaj sem le občasno utrujena, moram pa imeti strogo disciplino za spanje.

Predvidevam, da ti manjka po tem izpitu 1-tedenski dopust v toplih krajih, kjer bi si napolnila baterije .

Seveda ni nič narobe s teboj. Dokler nimamo otrok, razmišljamo le o svoji minljivosti, boleznih in politični situaciji v svetu. Ko pa rodimo, vse zmoremo, še sebe nadgrajujemo, poskrbimo za družino, starše in se trudimo za svoje zdravje , fizično in psihično.

Poizkusi z vajo, da ko prideš v prostor, ti pomeniš za vse ostale sonček, poln energije, ki s tvojim nasmehom zasije! Počasi se bo začela energija vračati oz. izmenjevati. Srečno!

lepo napisano…takoj sem dobila voljo do tega, da bi bila sonček…
in imaš prav
razmišljanje o lastni miljivosti in podobne misli pa pridejo, ko sem tako zmatrana, da se mi ne da vstat pa na wc it…morda pa bi mi tudi kake hormone preverili.
bom poskusila še to
hvala
🙂

Pozabila sem ti še svetovati, če ne utegneš na dopust, si privošči 1x na teden solarij za 10 min in se sprosti in uživaj( ne razmišljaj o raku), nato pojdi domov, si prižgi dišečo svečko(in si zaželi želje, ko gori) ter skuhaj čajček. Poživljajoči je mate-orange( čajnica btc city ), v Mullerju pa Messmerjevi: Liebe(češnjevi cvetovi, vrtnice), Sehnsuht (jasmin, češnja), Glucks(banana in še nekaj),Twinings(orange, cinamon).
Ko boš zelo na dnu, pa kupi Teekanne Pu-erh (kitajski rdeči čaj) za čiščenje avre(organizma). Ima okus po zemlji, vrečka je za 2X.

Vsekakor si pa ti zvezda svojega življenja in si sproti urejaj veselja. Jaz sem včasih mislila, da me mora kdo drugi zabavati, potem sem pa le ugotovila, da moram sama najti svoja veselja in vleči iztočnice. Ker si ženska, imaš tudi dobro intuicijo in pogled naprej, tako da se s tem lahko pozabavaš in ugotoviš, kako bogata si v sebi.

Ciao sonček!

Pozdravljena!
Te lahko samo nekaj vprašam. Kje se vidiš čez deset let? Kaj počneš? S kom si? Si srečna? Si dosegla svoje sanje?
Če lahko odgovoriš na ta vprašanja brez premisleka, potem je zares nekaj narobe s teboj. V drugem primeru pa imaš odgovor za svoje težave na dlani.

Lep dober večer,

Tudi jaz sem te mislil vprašati, kakšni so načrti po študiju, pa kako se doma razumete, se morda bojite odnosa z moškim itd.

rim…pomeni, da ste še vedno v prvem letniku. Hja.

Na Andragoških spoznanjih avtorica Doc. dr. Dušana Findeisen iz FF piše, da za premagovanje poklicne izgorelosti potrebujemo izobraževanje. Preberite si to. Bo pa treba marsikje izpreči in se spočiti.

Še pišite!

Sam sem študijski burn out premagal, službenega, ki čaka tudi tebe, še ne.

Menim, pa da je zelo odvisno, kakšen vzorec ste v kritičnih primerih prejeli od staršev.

Marči

marči

ne, rim sem uspešno za sabo pustila in sem že proti koncu – zadnji letnik.

ampak nimam volje do učenja, vse delam na silo, s pol manj energije in s pol manj koncentracije
verjetno sem imela veliko rezerve, da nisem obstala v kakem letniku

malo se spravljam počasi k sebi

ne ženem si vsega k srcu

svet bo še dalje obstajal, če se bom pa sekirala se mi bo pa zmešalo ali pa kaj hujšega in svet bo še dalje obstajal, le jaz ga ne bom več registrirala…

če si bom to dovolj dolgo govorila in bom to tudi verjela, bom verjetno bolje živela kot zdaj…