Ali obstaja še kje in kaj je narobe z mano?

Moja zgodba je zgodba o 25 letniku, ki ima na videz vse(faks, služba, dom…) ali pa nič, kolikor se vzame in če to slikovito izrazim to pomeni nima tistega, kar bi v teh letih že moral imeti in bi mu pomenilo največji smisel življenja in to je ljubljeno dekle.
Temu seveda sledi vprašanje, Kaj pa sedaj?
O preteklih izkušnjah nima smisla govoriti odločen sem, da bom govoril le o tistem kaj bom lahko v prihodnosti.
V sebi se sprašujem ali sploh še obstaja dekle, ki je mlado med 20-25 letom in ji ne pomeni vsega žurersko življenje in nore zabave med tednom in posebej med vikendi ( odobravam v mejah normale), ali ji je to poleg faksa bistvena prioriteta in še ni oddano?
Ali še obstaja kje dekle, ki bi raje šlo na izlet v dvoje , bi se peljala s kolesom, bi šla smučat, v hribe za vikend ali pa na morje?
Ali je to narobe, če ima človek rajši normalne stvari od manj normalnih.
Vprašam se kaj je z mano narobe, da ne morem najti takšne punce, ali bi moral biti ravno tak, da bi vsaki ugajal, četudi bi moral početi stvari katere me sploh ne veselijo, čeprav sem prilagodljiv, fleksibilen in pripravljen narediti marsikaj. Nikakor nisem nedružaben, pa vendar neuspešen v iskanju prave ljubezni. Nisem pretirani konservativec ali zaplankanec, res je da nisem človek, ki bi zaupljiv do vseh pa vendar mi ne uspe najti nje. Če se že pojavi prilika, dobimo se v klubu, nore zabave, potem pa poležavanje in mine en vikend in že je tu drugi, ista zgodba, pridi v sredo ven in kaj spet ista zgodba. To pa po mojem prepričanju ni smisel živlenja in tega resnično ne maram.
Ne vem, ne zmorem tega, zato raje ostanem doma, se med vikendom odpravim sam smučat ali z prijateljem, čas mi pa beži in malo me vse skupaj spravlja v slabo voljo, ki se potem kaže v vsakdanjih opravilih (služba h sreči ne trpi saj poiskušam biti kar se da profesionalen). Grozen občutek se pojavi ko pomislim kako mi je zbežalo zadnjih pet let in še večjih strah kaj bo, če mi bo zbežalo še naslednjih pet let.
Vsak človek, ki ima določene probleme se mora zagotovo najprej vprašati sam sebe, kaj je narobe z njim, vsi seveda stremimo k popolnosti ali izboljšanju preteklih del in dejanj, med razmišljanjem mi pride v glavo to ali bom moral k psihiatru zaradi tega? Pa saj mi vendar nič ne manjka, le pravo priložnost bi moral dobiti, kaj lahko še storim? V čem sem slabši od drugih, ali si to res zaslužim, da se zdi kot, da se smilim samemu sebi? Vsa vprašanja si poiskušam postaviti? Ali sem po naravi neprivlačen? Kaj poleg redne vadbe, rekreacije in idealne teže sploh lahko še naredim tu verjetno nič. Vidim sovrstnike, kolege ki se zapijajo in zganjajo lokalne frajarje in jim uspeva zapeljevati vse ženske, čeprav gre v večini za navadne zgube ali ljudi, ki ne najdejo samega sebe. Meni osebno bi več pomenilo, da bi šel z dekletom na plesni tečaj kot pa v klub ali pa nore zabave itd.. Stvari so še bolj boleče ko takole od okolice slišiš kako pa to, da vaš čeden fant še nima punce? Če me doma vprašajo, sam odkrito povem, da si močno želim in prizadevam po najboljših močeh spoznati dekle, res je da mora biti tudi telesna privlačnost, čeprav nisem perfekcionist pa vendar vendar mi enostavno ne uspe. Ali mi bo sploh kdaj dano spoznati ali deliti tisto dobroto, ki jo imam v sebi drugemu dekletu? Nikoli se nisem z nobeno stvarjo izpostavljal oklici, čeprav bi se lahko, kaj storiti občutek je resnično čuden, resnično se zdi ta prispevek kot jokanje kot obup pa vendar je žal to resnična zgodba, ko človek misli z najboljšimi mislim rad bi počel povsem normalne stvari med normalnimi ljudmi se pa počuti kot tepec, bedak in nazadnjak. Te misli bi lahko zaključil samo še s stavkom ali obstaja še kje kakšno dekle, ki ji medsebojno druženje in skupni interesi med fantom in punco pomeni več kot pa zabave in podobno? Ali mi bo sploh še dana prilika, kaj naj naredim? Žal od izrabljenih fraz, sprosti se, uživaj v svoji samskosti in podobno ne pride ničesar.
To je moja zgodba, zaenkart ni preveč vzpodbudna, upam pa da del mozaika in napredka v prihodnje, vseeno bolje tu kot pa za vedno v sebi.

Zelo bi bil vesel vaših pogledov in mnenj, hvala.
Lahko tudi na mail: [email protected]

Okolici mirno povej, naj se brigajo zase.

Da si pri 25 samski, ni nobena tragedija, pravzaprav je to čist normalno. Problem je, da ti delaš big deal iz tega in o sebi razmišljaš, kot da je s tabo zato nekaj narobe. Moral boš delati na samozavesti. In to, da si najdeš ljubezen, ti ne sme biti smisel življenja.

Svetujem ti, da prebereš knjigo Zorana Milivojevića Formule ljubezni.

Zakaj pa to ne bi smel biti smisel življenja??? meni je največji smisel življenja partner in otroci, za to pa moraš prvo najti ljubezen..

kaj je nekomu smisel življenja ve vsak zase, ti pa res tu ne moreš govoriti za druge.

Moškemu ljubezen ne sme biti smisel življenja. ne da se mi razlagati, zakaj.

Ti si ženska, ves te pa itak odvisne od čustev.

Seveda se najdejo take, ki ne prežurajo vseh vikendov in grejo raje v naravo… tudi sama sem ena izmed njih, je pa res da tako težje najdeš fanta/punco, kar tudi sama opazim pri sebi…ampak nekje bo že prišel “ta prav upam” …
srečno

Dragi fant,
kaj naj ti rečem. Pri 25. letih obupuješ nad samskostjo, kot bi imel 85 let in bil še vedno nedolžen. Niti ne razumem, zakaj si tako fiksiran na iskanje tega “popolnega dekleta” (ki btw tako ne obstaja) … pomoje ti je malo prelepo v življenju, da se obremenjuješ in jokcaš zaradi neumnosti.
Lej, ljubezni se ne da izsiliti, saj to veš. Ne od sebe ne od nekoga drugega. Zgodi se – ali pa ne, ponavadi takrat, ko jo najmanj iščeš, pa naj se sliši še tako znucano in zguljeno in ne vem kaj … nehaj se no sekirat. Star si 25 let, komaj si začel živeti, pa že nekaj v depresijo padaš … ženske nismo vredne tega, veš. Ti se lepo naprej ukvarjaj s svojimi konjički, sprehodi, v kako športno/kulturno/whatever društvo se še včlani, pa na kak žur tudi pojdi vsake toliko … in bo prišla, obljubim. In najpomembneje, izbij si iz glave, da moraš za vsako ceno spoznati kako punco. PRISILI SE, da boš nehal razmišljati o tem. Ker pomoje ravno zato ne spoznaš nobene primerne, ker oddajaš tiste “obupane” vibracije, kar je, sori, totalno patetično in neprivlačno.

Pa da ne boš mislil, da sem ena stara mama, ki tako pokroviteljsko naklada … stara sem 25 let in praktično ženska verzija tebe, ampak z eno pomembno razliko: nisem obremenjena s svojo samskostjo, pravzaprav mi dol visi. Pa veš, da punce najinih let okolica bolj “obsoja” kot fante, če še nimajo resnega fanta/niso poročene … in veš kaj? Briga me. In si niti ne dovolim takih pripomb, ne od familije, ne od sorodnikov, ne od kolegov, še najmanj pa od nekih komaj znancev, ki tak samo opravljajo. Pa kaj ima tvojo okolico za brigat, ali imaš punco ali ne? A je tvoje življenje ali njihovo? Tle je pa treba imet hrbtenico in pokazat, da takih pripomb ne boš trpel, ker ti ni treba. Pri meni sicer ne gre za to, da fanta ne bi mogla najti oz da se noben fajn ne bi zanimal zame, ampak je vzrok drugje (ni važno), vseeno pa samskost ni moja izbira. In kaj naj po tvoje, jokam, kričim, žile režem, z glavo v zid butam …? Nič od tega, pač sem se sprijaznila, da v življenju noben ne more imet vsega, kar si želi. In tudi ti nehaj jokat in bodi dedec, ker si v 10000x boljši situaciji kot jaz in se nimaš kej pritoževat. Pa nehaj idealizirati ljubezen, ker tako ne traja večno.

Lepa Vidda, s temi stvarmise ni za igrati, omalovažuješ njegov problem, ker ne razumeš, da lahko tako tudi ostane in bo vedno nedolžen. Jaz recimo pri njegovih letih nisem obupavala, ampak upala na najboljše, a sem vendar tudi jaz ostala nedolžna in imam že 35 let. To ni res, da za vsakega raste njegov štil in metla in te fore. Če ni sorodne duše, je ni! In dkor nima navade vsaj seksati okrog, tudi zdaj ne bo začel, če se mu ne bo katera sama usedla v naročje.

Mattpad, jaz ti svetujem menjati okolje, zaživeti kot cimer v večjem kraju, živeti redno in aktivno družabno življenje. Med vsemi znanimi in na novo spoznanimi bo prav gotovo kakšna, s katero si bosta dovolj všeč za zvezo, ali več takih.

Nisem nikjer zasledil, da omenja kakšno nedolžnost.

Vsekakor pa drži, da se bo za žensko moral malo potruditi. Od moških se namreč načeloma še vedno pričakuje prvi korak.

Kaj pa, če bi tukaj gor babe in tipi malo požrli svoj ponos in se razpisali v stilu, tle je moje mejl, tle je to, tle pa to…….
V eni temi je en napisu, da ima shizofrenijo in si poiskal babo, ki jo je sicer pozneje zavrnil, ker je ugotovil, da ga zdrave ženske ne zanimajo.

Drugače je pa ena prava pizdarija s temi pravljicami o sorodnih dušah. Babe začnejo iskat nek prefekcionizem in ostajajo same v nedogled. Potem pa seveda problem iz seksualnost seže v profesionalno življenje, na koncu še v družabno življenje in oseba je naenkrat čudak.
Imamo pa tudi tipi problematične pravljice in avtor teme je lep primerek…….vsi moji luzerksi kolegi dobijo babe, samo jst ne………Kaj naj bi ti ženski dejansko ponudil, dal? Zakaj glih tebe?

Mattpad, a se je kakšna oglasila na mejl? No?

šifrer je nekoč napisal: lepa dekleta ljubijo barabe, lepa dekleta jim padajo v objem, imajo jih rade dokler so mlade, nato gredo z nekom, ki je star in pošten…………..
malo za hec in malo zares.
ampak takega lepega dekleta ti najbrž nebi hotel.
ker preveč razmišljaš o tem in ker iščeš NJO.
ampak ONA nikoli ne bo po tvojih merilih, ker za skupnost dveh, je važna LJUBEZEN, ne pa merila. In tudi, ko se boš zaljubil, bo ONA le dotlej, dokler boš imel metuljčke v trebuhu. ko se bojo zabubili , bo ONA zgolj ona, kot boš TI zgolj ti in če bosta dotlej ohranila vzajemno spoštovanje in pridelala kaj skupnega, bosta živela srečno do konca svojih dni.
zato, dragi moj, predvsem nehaj pričakovati in razmišljati. pojdi v družbo. če to ni nočni klub, pač pojdi v hribe in prespi v koči. pojdi na plesni tečaj. pojdi tja, kamor te vleče srce in ne razmišljaj nonstop, kje boš srečal NJO, ker če boš preveč razmišljal, jo boš zgrešil, pa čeprav ti bo sedela na kolenih. sprosti se, daj se dol s kako, pa čeprav boš vedel, da je zgolj za eno noč. ne zbujaj se zjutraj z mislijo, da ta dan spet ne bo tak, kot si ga želiš. živi življenje, kot ti ga ponuja vsak dan, bodi bolj spontan in manj načrtuj. in ko sse boš zaljubil, ne išči njenih napak, ne razmišljaj, kaj bo čez dvajset let in kje bosta študirala sin in hči, ampak preprosto BODI ZALJUBLJEN in se bo vse izšlo.

Vidim, da je ker nekaj odgovorov in mislim da je prav da malo pokomentiram.
To, da sem bom za dekle moral potruditi mi je popolnoma jasno.
Ne razumite mojega problema narobe, ne iščem nobenega perfekcionizma, eksotike, seksa in ne vem še česa, pač pa osebo, ki je osebnostno toliko dozorela, da ve da ji skupni interesi pomenijo več kot pa vbistvu prazno in malovredno živlenje zabito po sofisticiranih lokalih, kleteh, klubih pa še zdaleč ne samo lokali itd. (morda včasih pa vendarle je resnica, da so pač tam po večini resnično telesno zelo privlačne ženske in se jih res da najti to je dejstvo ampak kaj to pomeni za celo živlenje, mladostna vizuelna lepota je tako ali tako minljiva za oba spola). Ni pa moj problem kakšna nedolžnost, nezmožnost osvojiti dekleta, hendikep itd. tega pri meni ni. Sebe sicer težko ocenjujem, da bi se sedaj postavljal na kakšen tron itd. verjamem pa da telesna privlačnost pri meni ne bi smela biti problem, je pa seveda to spet stvar vsakega posameznika.
Problem, ki ga sam vidim je ta da je zelo težko najti osebo nasprotnega spola, ki to razume in ki to je, večino takih punc je že oddanih ali pa imajo podoben problem kot sam, vendar je take ljudi povezati med sabo zares zelo težka naloga, ker imamo takšne osebe rajši druge kraje, kjer ni nujno gruče ljudi. Če se drugače izrazim žal nisem bil ob pravem času na pravem mestu. Včasih sicer tak stik znajo navezati prijatelji, znanci, morebitni sošolci, čisto spontana naključna srečanja; in še drugi in sam definitivno tega ne obsojam, da se včasih morda tudi na nek nenavaden način poveže take ljudi ali vsaj pravilno usmeri, osebe se tako ali tako itak znajo potem odločiti kako in kaj, moški pač izbira, ženska pa bo vedno tista ki bo izbrala ali fanta res prepustila k sebi.
Sem pa pri sebi razjasnil, nekaj stanj, odnosov, občutenj in relacij kot so (zaljubljenost, seks, ljubezen, veza…)
Ne vem zakaj bi bil ob osebi, ki bi jo vrtel okoli prsta, izkoriščal ali pa jo imel samo zato ker lepo zgleda ker je telesno zelo privlačna, kaj pa partnertvo na daljši rok ? To sem nekako preživel, tako smo gledali med 14 – 22 letom. Zagotovo pa obstajo tudi lepotice, ki imajo takšno razmišlanje in še nekaj vsaka ženska je zagotovo vsaj nekje v sebi zelo lepa oseba in prava lepotica, zato tu ne vidim nikakršnih posebnih želja z moje strani po ne vem kakšnem idealizmu in da iščem nekaj kar sploh ne obstaja, niti slučajno ne. Ženske včasih preveč gledate na to in ste s tem obremenjene seveda zaradi nas fantov, zato pa imamo danes toliko lepotnih operacij in vsega živega, isto velja za fante ki se fitnisirajo do onemoglosti, da potem frajarijo okoli in se izpostavljajo okolici z mišicami, to so pač splošne resnice iz vsakdana to nam je dobro poznano.
Meni je pomembno samo to, da mi bo ta oseba zvesta, da me bo imela rada tako kot jo bom imel sam in da se bova znala podpirati, četudi bo med nama kakšna razlika. Saj vem, da nihče ni popoln, tudi sam se ne morem prištevam med tiste. Eno vprašanje je bilo v čem pa si boljši od ostalih? Ne govorim, da bi bil v čem boljši od ostalih, toda če mi je v ospredju pravo pristno partnersko živlenje brez tretjih oseb, pijančevanja, ponočevanja in zapravljana časa po zgoraj omenjenih lokacijah si sam to štejem v plus, morda to kdo razume drugače. To sicer ne pomeni, da bi vedno in povsod moral samo sedeti doma in nikamor iti, partnerja pa s tem omejevati tega definitivno ne želim se pa zavedam, da bo za iskanje takšnega partnerja potrebno veliko sreče, poguma in tudi zavrnitev. Še enkrat nisem pa noben posebneš, ki išče nekaj kar ne obstaja pač čisto normalen dozorel fant, ki vbistvu želi samo en normalen vzajemen partnerski odnos dveh ljubljenih oseb in to je bistvo.
Kar se tiče mojega maila, sem ga napisal če kdo želi pa lahko piše na mail, kjer bo to tudi ostalo med nama interno , zato se mi tudi zdi nekorektno razlagati kaj več o tem, sam sem zelo hvaležen slehernega odgovora, mnenja, replike in komentarja ali tu ali pa na mejlu.

Mattpad

Iz kje pa si drugač mattpad?

Iz tvojih prispevkov tukaj na forumu je razvidno, da si nedvomno inteligentna oseba, ki ve kaj hoče.
Iz stavkov gre razbrati, da znaš na nek malo bolj subtilen način povedati bistvo tvojega problema, ki pa je popolnoma preprosto in življensko.

Kako pa rešiti tvoj problem? Nekako mi ne gre v zakup to, kaj si ti počel po lokalih, kdo te je tja vabil in zakaj si hodil tja, če to ni tvoj svet?
Jaz pravim, da je škoda takih oseb za takšne cenene veze. Dandanes je to velik problem, vsi vemo kam to pripelje, da so stvari ki bi jih morala gojiti partnerja podrejene popolnoma napačnim stvarem in če tukaj ni vsaj otrok je zveza že takoj obsojena na propad.
Iz tvojega prispevka sklepam, da si se zaradi razočarnja umaknil iz dogajanja današnje populistične družbe, kar zna seveda predstavljati tudi problem. Osebno menim, da na svetu in tudi v naši državi obstaja veliko žensk, ki bi želele fanta s takim razmišlanjem to zagotovo drži, kako pa jo boš našel pa žal ne vem povedati. Se pa strinjam da je navezati stike med takimi osebami resnično težka naloga, žal nobeden na okoli poleg sebe ne nosi table s svojo zgodbo in svojimi željami. Zato se ljudje danes zaljubljajo povečini samo zaradi videza.
Poiskušaj pa vendarle izkoristiti vse svoje potenciale, težko ti sicer rečem, da se včlani v pevsko društvo če ne znaš peti (predvidevam) ali podobno poiskusi s tistim kar znaš ali pa morda napiši tukaj ali pa na katerem drugem forumu(tako kot je omenil eden izmed predhodnikov tukaj, naj ti ne bo nerodno), da želiš spoznati takšno osebo in da želiš naj ti piše zaradi tega in na da bi ti dajala kakšne nasvete iz narave svojega dela vem, da imajo punce tudi takšne probleme, no vsaj tiste, ki razmišljajo malo na daljši rok.
Prvi korak je vedno najtežji vem pa, da je potem vse zelo enostavno, če skupaj sedeta dve osebi s podobnimi pogledi na stvari kot jih imaš ti.
Veliko sreče pri iskanju takšne osebe ti želim in ne spreminjaj sebe zaradi drugih in upam, da se ti bo zgodila.

Včasih je vredno čakati, četudi dolgo morda se zdi da predolgo ampak za dobro vezo se je vredno vzeti čas in tudi nekaj narediti. Se pa kdaj pa kdaj vprašas zakaj moraš še vedno čakati, četudi si marsikaj pripravljen narediti, se odreči in se vgrizniti v jezik.

Zagotovo je težje, če nisi več konstantno v družbi tvojih let, (faks zaključen, klubi niso tvoj svet…) če rajši počneš druge stvari, če greš rajši na izlete, pohode ali katere koli druge neštete možnosti tam so večinoma ljudje zaradi drugih želja in potreb, nima pa nobenega smisla prav nobene osebe silit v nekaj, kar se ji ne zdi po volji. Sem sicer človek ki je vbistu zelo malo časa doma pa vseeno ne dobi priložnosti in ne razumite me narobe, ničesar ne želim na silo, ne oddajam nikakšrnih negativnih vibracij, preprosto žal na tem področju nimam sreče in to je ves point mojega posta in to tudi odkrito priznam, obstajamo tudi takšni ljudje.
Tako kot punce, ki jim je ljubše nočno živlenje ali druženje z prijateljicami ob vsaki priložnosti ne boš prepričal da bi sedaj čisto na glavo spremenile svet in to je tudi prav,(verjamem pa da je vmes zagotovo tudi kakšna zelo dobra oseba, meni osebno je žal ni uspelo spoznati) smo pač tudi takšni ljudje, škoda je samo to da ne moreš dobiti odgovora zakaj mi ni bila dana priložnost?
Da bi človek vsaj vedel ali lahko kaj spremeni.
Morda včasih kako stvar napišem ali povem na dolgo, malo filozofsko, nakladalno ampak vbistvu sem v svojem prepričanju čisto normalna oseba, ki si želi spoznati čisto normalno preprosto dekle, ki bi imela vsaj nekaj skupnih želja, brez ne vem kašnih idealov ker moje želje so vbistvu majhne ampak zato bolj iskrene, trdne in trajne to je vsa želja in verjamem, da takšne še obstajajo. Zato živim v polnem pričakovanju, optimizmu čeprav sam, pa vendar z hrepenenjem za tisti trenutek , nisem noben idealist in ne vem kakšen zahtevnež si pa težko predstavljam zakaj je narobe, da sanjam o zvezi in 1000 tisočih stvareh, ki bi jih bilo lepše početi v dvoje to pa si zelo težko zbijem z glave s čustvi se žal ne da igrati in to žal ni minljivo.Eno vprašanje vmes je bilo s kje pa si? Doma sem iz Gorenjskega konca večino časa sploh med tednom pa v Ljubljani to pomoje ni problem.

LP,
Matt

Lepa viddda, besede Mance35 dajo človeku mislit, saj se mimogrede lahko zgodi, da partnerice/ja enostavno ne spoznaš. Tudi jaz imam 25 let, pa sem samski. Sicer se s tem ne obremenjujem pretirano, navezujem stike s puncami, toda v zadnjem letu dni nisem spoznal punce, s katero bi se zgodilo kaj več.

To nenehno poudarjanje normalnosti … sem normalen fant z normalnim življenjem, normalnimi željami, normalno to pa ono – ali povezuješ normalnost s tem, koliko si sposoben dobiti žensko?

Če izpeljem: normalni so v vezah, tisti, ki niso, je pa kaj narobe z njimi. Hmm, huda obtožba. Ne se zgovarjat na družbo, družba marsikaj obsoja in ne razume, to ni razlog, da ne sprejmeš sebe kot samskega. V tvojem svetu je samskost kot nek manko, nekaj, česar se je treba otepat na vse kriplje. Pišeš, da

It tega sledi, da si pogorel na dveh frontah: v “teh letih” nimaš dekleta (torej nisi normalen), ostal si brez smisla življenja.

Meni se zdi, da moraš malo prestrukturirati svoje vrednote: zakaj bi bil nenormalen, ker si samski (smo torej vsi samski vsaj malo čudaški oz. “blago z napako”?) in ali je res najvišji smisel najti “ljubezen svojega življenja”? Obstaja več ljubezni in redkokatere trajajo do groba, vmes, ko smo brez teh ljubezni, pa je naše življenje ogromna črna luknja?

Bejži no! 🙂

Morda pa še sploh nisi našel smisla svojega obstoja in te zato ta samskost tako matra. Ker se počutiš nepopolnega. Predstavljaj si obratno situacijo: imaš dekle svojega življenja, si brez službe (jo iščeš), doma gospodinjiš in se trudiš kar najbolj kvalitetno preživet svoj (in skupni) čas. Si res srečen? Se počutiš koristnega? Te ne muči, kako bosta prišla skozi mesec in ali te ne grize, da bosta morala letošnjo dopust odpovedati? Res misliš, da je dovolj samo ljubezen? Kako je s tvojo samozavestjo?

In nenazadnje se lahko zgodi, da zveza razpade. Torej vse, kar si vložil v vezo, izgubi svoj pomen, izgubiš celotni vložek. Izgubiš smisel …. ga res?

Zdi se mi, da nisi srečen. Čeprav imaš veliko, nisi srečen. Oddajaš energijo nesrečnosti, pa če se tega zavedaš ali ne.

Zdi se mi, da je največji izkoristek v življenju ta, da najdemo neko sredino, neko ravnovesje, vsakega po malo in čeprav kdaj nečesa zmanjka (službe ali veze ali…), obstajajo druge stvari (npr. prijatelji, hobiji …), ki so ti lahko v oporo in ti pomagajo prebrodit tisti primanjkljaj.

Se mi zdi, da dokler ne boš znal uživat v svojem življenju, bo vedno nekaj, kar te bo motilo in ti “preprečevalo”, da bi bil zares srečen in se lutil izpolnjenega.

Sreča ni v drugih – ampak je v tebi. Sam držiš ključ do lastne ječe. Odkleni se, prepusti se. Nimaš česa izgubit.

Hočeš reči, da kakorkoli obrneš, ljubezen teče skozi želodec?

Kdor ne zna biti srečen kot samski in ni zadovoljen sam s sabo, tudi v dvoje ne more biti srečen.

Opcija “ko bom imel žensko, bom srečen”, je precej fat chance.

Ljubezen gre skozi želodec? Je to vse, kar si @vprašanje za ž.pomlad potegnil iz mojega prispevka?

Tako kategorično torej: ni važno, če mam job, ni važno, če mam kje živet, važno da sem v svojem kokončku s svojo ljubeznijo … tako iluzorno se ne da živet in tak mehurček slej ko prej poči.

Bom drugače vprašal; kaj hočeš s tem povedat?

Dobra stara zlajnana fraza. Seveda moraš biti srečen tudi kot samski, so pa tukaj tudi druge stvari, ki jih sam ne moreš početi, kajne? In potrebuješ še drugega človeka. Če si želiš v družbi kolesarit, smučat, plavat, hodit po hribih ali morju, je lahko ta drugi tudi dober ali manj dober prijatelj.. ampak ker ljudje, vsaj zaenkrat, tudi seksamo, je nujno imeti tudi partnerico. Torej zame ženska.