Jaz in NJEGOVI otroci
CCa eno leto in pol nazaj sem spoznala in se tudi zaljubila v moškega, ki ima od prej dva otroka, punca stara 11, fant 12 let. Živita pri mami.
On se z njima vidi vsak dan, LJUBI oba, vse jima da, kupi (to že od vedno), veliko jima pomaga za šolo, ob petkih spita pri njemu (jaz grem takrat domov, k mojim staršem), …..
Naj povem, da otrok še nisem spoznala, spoznala sem le njegovo bivšo, ki me sovraži tako, da bolj se ne da. Oba otroka je nastrojila proti meni, hčerka me sovraži do obisti. Moje stvari pri njemu v stanovanju moram imeti skrite, ker onadva oziroma vsi trije ne vedo, da živim tam.
Z njo ima on normalen odnos, veliko hodi k njim domov (kjer je tudi prej on živel z njim) pomagat otrokoma za šolo, kaj popraviti,….. To me ne moti, ker je za dobro otrok in vedno so mi bili njegovi otroci na prvem mestu.
Ona – njegova bivša ga je celo življenje več ali manj pustila pri miru, nikoli se nista ljubila, nikoli mu ni rekla, da ga ljubi, vedno je bil idiot zanjo in tisti, ki nosi denar domov. Vse ji je kupil, nudil, zelo je razvajena. Ko je izvedela zame (sedem mesecev nazaj), ga je isti trenutek začela tako ljubiti, da ne more živeti brez njega, delala celo galamo doma, z otroci, z njegovimi starši,….. in še vedno ga hoče nazaj in mu to tudi velikokrat napiše oziroma pove.
Dva meseca nazaj mi je njegova hčerka tudi napisala pismo na Facebooku. Ne bi niti omenjala kakšne besede je uporabljala (jaz pri 11ih letih nisem vedela, da obstajajo te besede). Med drugim je napisala, da me bo ubila, da naj pustim tatija pri miru, da me on sploh ne ljubi, da on ne bo nikoli imel otroka z mano,….itd (verjamem, da ji je mati napolnila glavo).
Imam 33 let, on 39. Zelo si želim otroka, tudi leta imam več kot prava, vendar si ga on trenutno seveda ne želi. Pravi, naj počakam še kakšno leto.
Naj omenim še to, da on, če ga vprašata otroka ali pa bivša, če je (še) z mano, vztrajno ZANIKA. Zanika, da je z mano, zanika, da me ima rad, zanima, da želi biti z mano, zanika VSE. Po moje bo zanikal to celo življenje (če bi jaz bila z njim).
No, saj mogoče njegova hčerka res ni šla predaleč…pač danes otroci govorijo marsikatere besede. In konec koncev jo po eni strani razumem, da me obsoja.
Ampak vse do neke meje…. in je tudi že 8 mesecev od tega, ko so izvedeli zame.
Hčerka zelo manipulira z njim (mamino maslo). V bistvu se ji on podreja in mislim, da se ji bo celo življenje.
Vedno bolj sem prepričana v to, da je vse skupaj bila velika napaka.
Kaj pravite vi? Tiste in tisti, ki ste ločeni….po kolikem času so vas partnerjevi otroci sprejeli, če sploh so vas? Kakšen nasvet?
če resnično dovoljuje ta tvoj partner , kar si napisala , potem je skrajni čas , da tole vajino farso zaključiš. Očitno je tip navadna copata , ki se podreja željam otrok in bivše in glede na to , da zanika vsakršen odnos s tabo, očitno ni resen …Zakaj so otroci jezni nate , ali si morda ti tista , ki si izkoristila priliko, ko se je med staršema otrok pojavila kriza v zakonu…Si MORDA TI VZROK ZA KRIZO MED NJIMA ? Po napisanem sodeč sklepam , da nisi. Morda pa te tip samo izkorišča tebe in bivšo….
Tudi jaz sem prepričana, da je bila tole velika napaka.
Ampak sedaj je kar je, zgodile so se hude stvari zaradi katerih močno trpi veliko ljudi. Tudi ti boš morala prevzeti svoj delež trpljenja, ker si odpeljala tatija.
Dvomim, da te bosta malčka kdaj sprejela za svojo, vsaj dosti časa še ne.
Oh punce, pa zakaj hočete ravno poročene moške? Pa toliko samskih fantov je na voljo.
In vsak moški bo ljubici govoril kako mu je ob njej veliko lepše kakor ob svoji ženi… in tako lepo je verjeti in se imeti za nekaj več. Ampak nekoč boš tudi ti poročena in boš trepetala, da tvoji otročiči nebi izgubili očija…
Res škoda. Hudo mi je za vse vas – tudi zate.
Svoje razmere si opisala kot kokošnjak, v katerem se kure ravsajo, petelinu je pa čisto vseeno – kura je kura, za naskočit je dobra … ti pa na koncu sprašuješ, kdaj te bodo njegovi otroci sprejeli????????
In kriviš njegovo bivšo, češ da ščuva otroke proti tebi. Kaj res ne vidiš, da jih ščuva ON SAM!!!!! Da jim on sam s svojim goljufivim odnosom do tebe daje licenco, da te sovražijo!!
V plus se ti lahko šteje le to, da sama spoznavaš, da je bilo vse skupaj napaka. Ja, napaka je bila. Zato na premirje niti slučajno ne računaj. Sovraštvo spolno prebujajoče se najstnice, podprto celo s strani njenega očeta, je neizkorenljivo, trajno in zlobno.
Naredi konec. Sebi v dobro.
Točno veš, kdo je odgovoren za takšno stanje? Delno ti, ker pristajaš na te skrivalnice, sicer pa partner, ki je neodločen in te ne podpira 100%, saj te sicer ne bi poniževal, da bi se morala skrivati v njegovem lastnem stanovanju! Naklonjenost svojih otrok si očitno podkupuje z denarnimi sredstvi, tudi z bivšo ni razčistil in ji postavil odločne meje, kje se začne njegovo zasebno življenje in do koder lahko ona gre, ker je očitno tudi premalo pogumen, ampak raje ostaja copata…
Ne se slepariti, da je njegova bivša vse kriva in da je on velik ubožček, saj bi z njegove strani morala priti pobuda in odločnost, da jo postavi na svojo mesto in te zaščiti, on pa še celo zanika vajin odnos!
Tudi ti bi ga morala pustiti pri miru, sodeč po tem kar si o njemu napisala spodaj.
Kako pa veš da:
“Ona – njegova bivša ga je celo življenje več ali manj pustila pri miru, nikoli se nista ljubila, nikoli mu ni rekla, da ga ljubi, vedno je bil idiot zanjo in tisti, ki nosi denar domov. Vse ji je kupil, nudil, zelo je razvajena”.
Jo poznaš?
Ali si tole le slišala?
Kako se počutiš kot zanikana oseba? Ti je to ok?
Imas dve moznosti.
Danes je petek! (sreco imas!)
1. Namesto da skrijes svoje stvari, vse spakiraj in poberi se iz zivljenja moskega brez hrbtenice.
2. Namesto, da skrijes svoje stvari, jih vse pusti vsepovsod po stanovanju, na najbolj vidnih mestih.
V obeh primerih ti bo reakcija partnerja povedala, na cem si. Jaz bi izbrala prvo varianto.
Drug pogled na tvoje dogajanje.
Želiš si otroka, stara si 33 let. Tvoj namen je imeti srečno družino.
On pa je svoje dal skozi, Morda se mu niti ne ljubi skrbeti še za enega otroka, doživljati vse dojenčkovanje še 1x. Je naporno.
Dilema do otrok, do tega ali se mu res da reševati stiske njegovih otrok, ki jih ima tako rad ob pojavu morebiti še enega. In potem skrb za tri otroke, Pritiski. Bivši smo če želimo preživljati čas s svojimi otroki še kako povezani. Zaradi vzgoje ipd.
Vem, da so moji otroci tudi naredili nekaj grdobij novi partnerki mojega bivšega. Tudi njenemu otroku so ušpičili nekaj nagajivosti. Povedali so mi, smo se pomenili, da je to pa res čisto mem. Smo raziskali občutke ob temu in ugotovili so, da je neumno kar počnejo. Celo otrok njegove partnerke se jim je zasmilil, kajti bil je otrok, ki so si ga neprestano podajali. Ker je pač bila mama nedorasla vlogi mame in je igrala najstnico v srednjih letih. Vendar to ni bilo moje področje, bilo je od bivšega in mene se je dotaknilo vse le toliko kot so otroci reševali svoje stiske z mano. Seveda je bilo težko izstopiti iz vloge bivše in biti svetovalka otrokom, vendar se je dobro obneslo.
Je pa za otroke boleče, sploh če so živeli v navidez srečni družini. In to, da bi dobili še enega pol.xy…. se je mojim zdelo čisto nesprejemljivo. So napovedali prekinitev stikov z očetom. Tudi to se lahko zgodi. In ni fino veš. Za nikogar. Morda bivša pritiska tudi zaradi skrbi, da da bo potem zanemaril njune otroke. Tudi to se zgodi veš. In če sem iskrena, mene bi bolelo, da bi si ustvarjal še eno družino, če mu z prvo ni uspelo. Ker kot veš drugi zakoni pogosteje razpadejo kot prvi.
Midva z bivšim nimava drugih otrok razen skupnih – no meni je to vrh glave dovolj, niti jaz nisem želela partnerja z najstniki, saj bolečine otrok, ki so preživeli ločitev je bolečina ki seže globoko in sama nisem imela volje in energije se spopadati s tem.
Moški pri 40 po eni družini si želijo svobodo in zabavo v veliki meri. Ne še ene družine. Tako pač to je. Seveda so izjeme.
Vso srečo ti želim.
Hvala za vse odgovore.
Žalostnax2 – z vsem, kar si napisala se stinjam. Edino to, da bi zanemaril svoje otroke. On tega NIKOLI NE BI IN NE BO NAREDIL. NIKOLI. Veliko prej bi zanemaril mene.
No, kakorkoli…jaz sem se tokrat odločila narediti KONEC in NI ŠANS, da grem spet k njemu.
Njemu želim le DOBRO in vedno mu bom, ker si to zasluži, a sebi želim pa NAJBOLJŠE.
@Žalostnax2: praviš, da so otroci (koliko pa so stari?) pripravljeni prekinit stike z očetom ob morebitnem novem članu – se ti to ne zdi mal preveč morbidno in eno čisto navadno izsiljevanje za pozornost? Saj se ljubezen ja deli, je ne zmanjka, če jo damo še komu.
No, da vam razkrijem delček svoje zgodbe, ker me res žuli, kako nekateri obsojate druge družine. Moj foter ima ženo in ima ljubico. Z ženo ima 2 otroka, z ljubico enega, mene. To, da ima dve familiji, vemo vsi že vsaj 25 let. Otroci smo seveda odrasli in se družimo med sabo po lastnih željah. Imamo se radi, smo povezani med sabo. Foter preživlja čas z obema, z “ljubico” seveda veliko manj, predvsem zaradi fizične razdalje 200 km.
Kakorkoli, tudi, ko smo bili otroci majhni, smo se imeli radi med seboj (žena in ljubica se seveda nista mogli, a nista tega sovraštva proecirali na otroke, ki konec koncev niso nič krivi). Foter je večkrat popokal svoje mulke in smo šli na dopust vsi 4.je, ne glede na morebitna nasprotovanja obeh “žena”.
Ja, je začetna kriza, ko otroci žene izvedo za drugega otroka, samo ob primerni vzgoji in podajanju ljubezni, se ti strahovi, dvomi in ljubosumje razkropijo. Foter je tam nekje pri mojih 10-ih letih nehal skrivat, da ima še 3. hčerko in me je ob srečanju z njegovimi kolegi, poslovnimi partnerji, vedno predstavil kot hčerko, mojo mamo (če je bila zraven) pa kot mojo mamo. In nihče ni skup padal.
Dandanes že nekaj let obiskujem “drugo familijo” na božični dan (in seveda še na kako nedeljsko kosilo ali pa kar tako), na božični večer pa sem s svojo mamo.
Zato se mi kocine pokonci postavijo, ko slišim iz ust odraslih, kako otroci sovražijo druge otroke. Če je temu tako, ste za to krivi izključno starši s svojim odnosom.
Ljudje smo različni in naše reakcije so različne. Naša pričakovanja in videnja. Sprejemanja dogajanj okoli nas. Nekateri potrebujejo dan, dva, drugi leto, tretji desetletje.
Otroci pri vsej stvari niso krivi ničesar. Pač so. Nam v poduk, da se naučimo novih dimenzij če tako rečem.
Lepo zate Pomlad, da ste zmogli vse tako, da so zmogle mame. Da so se tako odločile. Nekateri ne zmoremo, niti ne želimo.
Jaz sem rabila nekaj časa da sem sprejela vse, kar se mi je zgodilo, pa tega ni malo. Da še vedno sprejemam. Gre samo za poglede, sama nikakor ne iščem strinjanja od nikogar.
Je pa tako, sprejmemo odločitev, ki jo lahko spremenimo. Če mi je morbidno. Ne, ni mi morbidno, je pa znak bojazni. Občutka strahu – ne boš me imel več rad. V tem smislu. Ne bom odpirala predolge razprave. Konec koncev pa niti v družini če so otroci večji včasih ni dobrodošel nov član in traja določeno obdobje, da se ga sprejme.
Kar se tiče tvojega očeta in njegovih razmerij – lepo da je speljal kakor je, vsekakor pa o ravnanju kakršnega se je poslužil (dve družini) nimam dobrega mnenja. Čeprav ste očitno vsi dobre osebe. Določena ravnanja so včasih tista na katera pač nismo ponosni. Vsak pač dela tako, da je njemu najbolje.
No, da smo si na jasnem, tudi jaz nikoli ne bi izbrala dvojnega življenja, ni bilo seveda vse vedno sladko, še zdaleč, in kar se tega tiče, obsojam fotrovo dejanje, je pa nesmiselno za nazaj gojit zamere.
Še vedno pa mi ni jasno, kaj imajo otroci za marat al ne marat, če ločen očka (ali ločena mama) z novim partnerjem dobi še enega oztroka (ali dva…). Mislim, kaj je tu za obsojat? Če nam ni ratalo z enim partnerjem (ženo/možem), še ne pomeni, da smo obsojeni na večno životarjenje oz. da si ne smemo ustvarit nove drućine z novo osebo. Mene ne bi motilo, da ima moj partner že otroka z neko drugo (torej bivšo partnerico ali bivšo ženo), ne bi pa mogla bit z njim, če si ne bi želel povečat familije z mano (ki si pač želim svojega otroka, ne “tujega”) oz. če bi bil apriori proti. Ima seveda vso pravico, da ne želi več potomcev, samo s takim nimam kaj iskat.
Tako da, tisti, ki želijo otroka, naj ga imajo (in seveda obratno). Bolje, da je otrok ustvarjen zaradi zavestnega hotenja, kot zaradi počenega kondoma.
In če nekaj: to, da se otrok rodi, te še naredi mame, to ti da vlogo roditelja. Koliko otrok se rodi nehote oz, pač po “poteku dogodkov: poroka, bajta, froci, pes). A samo zato si starš, ker ga rodiš, ne glede na način vzgoje ipd.? No, pravno gledano že. Pa tu samo debatiram, ne nanaša se na nobeno konkretno.
ti moram povedat, da sem v podobni situaciji. najina veza je bila sicer krajša cca 3 mesece. kar groza me je, zdaj ko vrtim film nazaj, koliko ponižanj sem si dovolila. bila sem tolažba, “hobi program” in še kaj zraven. obljubila sem si, da se s takimi čustveno nedoraslimi tipi, ne grem več veze. najprej pa se moram posvetit sebi in svoji čustveni nedoraslosti, saj si očitno ena “zdrava” oseba česa takega ne bi dovolila. tako to jaz danes vidim. je pa res, da bi on kar nadaljeval, pravi da me ima rad in da bi rad živel z mano. ja pa kaj še.
Nikjer nisem zasledila, da je ona krivec za njegovo ločitev. tudi nisem nikjer zaznala, da se je zaljubila v poročenega moškega. Ali pa nisem dobro prebrala? Videla sem samo, da je njegova bivša žena izvedela za novo partnerko 7 mesecev nazaj.
Koliko časa pa sta že narazen z bivšo?
Sicer pa niti ni pomembno. Pomembno je, da bi morala biti tudi ti pomembna. Ne samo otroci. Ja seveda so otroci na prvem mestu in da se je posebej potrudil, da jih ne bi prizadel. Samo vse ima svoje meje. Če bi se zavzel in bil vztrajen in te na pravi način vključil v družino…. bi bilo morda drugače.
Tako pa si se po mojem mnenju odločila čisto prav. Po vsej verjetnosti nikoli ne bi bilo bolje.