Pozdravljeni,

Prebrala sem kar nekaj vaših odgovorov na temo bipolarne motnje, pa se oglašam še sama.
Moje vprašanje pa je morda malce drugačne. Imam namreč fanta, ki je bil pred tremi leti (takrat se še nisva poznala) hospitaliziran zaradi te bolezni (v fazi manije). Moram rečt, da so ga spravili k sebi, da je po odhodu iz bolnice sledile še sicer faza depresije, ampak nekje 6-9 mesecev po prvih simptomih je bilo stanje normalno. Kakšno leto in pol je še jedel tablete (Zyprexa) nakar je nehal. Takrat sva se tudi spoznala. Sedaj sva skupaj že skoraj leto dni. O njegovi bolezni tudi vse vem, ker ne skriva tega, kar se je zgodilo (čeprav se strinjam s tistimi, ki so na tem mestu napisali, da je to še vedno strahovita tabu tema).
Pišem pa vam zato, ker je približno pred 14 dnevi začel počasi zapadati v stanje manije. Predvsem je bilo to zaradi preveč stresne službe, že po naravi je nagnjen k temu, da se za svoje cilje pretirano razdaja, sedaj pa je začel resnično pretirava, pojavljati se je začela nespečnost, zbegane misli, hiperaktivnost, nezmožnost koncentracije, rahla verbalna agresivnost, itd. Njegovi prijatelji in on sam so me opozorili na to, ker sama nisem imela pojma, kaj se dogaja, še manj pa kaj storiti. In sedaj prehajam (končno) k bistvu mojega pisanja.
Fant sedaj spet je tablete (psihiatrinja mu je predpisala 1x na dan 5mg Zyprexa), stanje se je že skoraj normaliziralo. Mene pa zanima, kako je najboljše z ljudmi s to motnjo delat/živet, je mogoče kakšna psihoterapija, ki (poleg tablet) pomaga, kaj lahko jaz naredim za njega ? Obstaja morda kakšna knjiga, ki jo lahko preberem, da bi to bolezen bolje razumela ? On sicer pravi, da je najbolje, da ga ne spravljam pod stres (po domače: da ne tečnarim, ga ne obremenjujem s problemi), vendar sama mislim, da partnerstva brez deljenja problemov skorajda ni. Kaj lahko torej storim sama in kaj lahko stori on, da nama bo uspelo živeti brez te bolezni ?
Najlepša hvala za odgovor.
poka

Spoštovana Poka,
bipolarna motnja je organsko pogojena težava, kjer ima psihoterapija podrejeno vlogo.V poštev pride predvsem pri težavah s socialno adaptacijo, nikakor pa ne v aktivni fazi bolezni.Dandnes obstaja odliična možnost preventive ponovitev bolezni, sevda so to zdravila.V obdobju remisije je tak človek klinično zdrav in ga je tudi treba tako upoštevati, se pravi ni treba z njim ravnati “v rokavicah” in lahko sprejme vse obremenitve,ki jih glede na svojo siceršnjo usposobljenost obvlada.Vaša pomembna naloga je, da ga spomnite na spremenjeno vedenje in čustvovanje, če bi se to pojavilo, v začetku namreč ne zmore lastne kritičnosti.

Ponovno pozdravljeni,

Najprej najlepša hvala za odgovor, ki me je kar malce pomiril.
Imam pa še enkaj vprašanj: psihiatrinja je fantu predpisala polovico tablete Zyprexe vsak večer, vendar je bilo to preden je zadeva res izbruhnila. V času med tem, ko mu je predpisala in preden je resnično izbruhnilo, tablet ni jemal, zato je potem, ko je začel jemat, vzel kar celo tabletko zvečer (mislim, da so 5mg tabletke – vem, da gre za najmanjša možno velikost). 10 dni je jemal po eno tableto, sedaj pa je začel jemat po polovico. Sicer je danes boljši kot je bil pred 10 dnevi, ampak nikakor še ni OK. Ali lahko človek s to boleznijo sam dozira količino tabletk ? Psihiatrinja mu je namreč rekla, da lahko, mislim pa, da ni vedela, kako resna je zadeva (oz. takrat ko je bil pri njej še ni bila).
Drugo vprašanje je: če ga kakrkoli opozorim (naj jemlje celo tableto, naj se poskuša umiriti, ko je preveč evforičen), ga to zelo iritira, pravi, da mu težim in da mu to samo poslabšuje situacijo, ker ga spravljam pod stres, on pa rabi prostor, kjer bo imel mir. In če ga ne bo imel pri meni doma, se bo umaknil v svoje stanovanje. Kako mu naj torej pomagam, da me bo poslušal in hkrati me še zanima, če je bolje, da je pri meni (moram priznati, da je to neizmerno naporno, ker me skrbi za njega, cel čas ga potihem “ocenjujem”, se sprašujem je boljše ali je slabše, še sama ne morem spati) ali naj ga pustim, da se umakne, če to potrebuje in upam, da bo jedel tablete in se kontroliral ?
Pa še zadnje(čisto kratko vprašanje): koliko časa je potrebno jemati Zyprexe, da se zares pokaže učinek ? Nekateri pravijo, da takoj, drugi po treh tednih…
Še enkrat najlepša hvala za pomoč in za moč.
Poka

Spoštovana Tina,
ker je bipolarna motnja čustveno obarvana težava in čustvovanje marsikdaj prevada tvorno logiko, se v fazi, ko človek še nima izkušenj , nemalokrat zgodi, da doseženo stanje zdravja preceni in se zato manj učinkovito odloči.Takrat potrebuje objektiven nasvet bližnjih, kar sam sicer označi kot “teženje”, na dajši rok pa le sprevidi, da je koristno.Imam kar nakaj pacientov z bipolarno motnjo, ki so dosegli takšno stanje uvidevnosti, da zadoščajo srečanja le dvakrat letno ( toliko, da napišem novo zalogo zdravil, vmes pa si odmerek urejajo sami.Tu seveda ne gre več za zdravljenje, temveč za preventivo ponovnega izbruha bolezni, čeprav je za oboje, zdravljenje in preventivo uporabljeno enako zdravilo, seveda v ustreznem, do 4 krat manjšem odmerku.
Zyprexa pokaže učinek že v nekaj urah, vendar to pomeni , da odstrani le vrhnji del krivulje težav in je za stabilizacijo potrebno daljše obdobje.Faza včasih traja do tri mesece.

Pozdravljeni,

Ponovno se vam oglašam, ker se je v vmesnem času zgodilu, da se stanje pri mojem fantu poslabšalo in posledično je končal v PK Ljubljana na Studencu. Šok, ampak vseeno boljše, kot da bi se zadeva še poslabševala.
Zanima me sledeče, trenutno je na intenzivnem oddelku in dobiva samo tablete Zyprexa 30mg dnevno. Sicer sem v stiku z njegovimi zdravniki, vendar pa sem nagnjena k temu, da vedno povprašam še naokoli. Zanima me, v kolikšnem času začne terapija vsaj malo delovati, ker je trenutno fant še vedno precej glasen, najbolj pameten in vsega sposoben. V bolnici je že 4 dni. Trenutno sploh noče in ne zmore priznati, da je potreben pomoči, ampak sem seveda za vse kriva jaz, ker sem ga “spravila noter”.
Kako bom lahko videla, da se stanje zboljšuje ? (sama namreč nisem bila z njim ko je imel prvič to težavo, njegovi mami pa zaradi njenega obnašanja (spletke, laži) v preteklosti žal ne morem verjeti).
Je tak odklonilen odnos do zdravljenja in mene v začetni fazi pričakovan ? Vem, da so si posamezni primeri med seboj različni, me vseeno zanima kakšna je pričakovana doba bivanja v bolnici ?
Najlepša hvala za odgovore, ker rabim čim več informacij, če želim mirno spati 🙁
T.

Spoštovana Tina,
bipolarna motna,kakršno ina vaš fant traja nezdravljena do tri mesece, zdravljenje pa le zmanjša intenzivnost simptomov, tako nekako, kot če bi si predstavljali vzbočeno krivuljo, ki bi ji odrezali vrh.Faza mine ko se cela krivulja združi z osnovnico.To je pomembno vedeti zato, ker bo lahko fant že povsem brez težav i9n če bi v tem času zdravila opustil, bi se bolezen nadaljevala do naravnetga izzvenevanja v intenzivnosti ki bi utrezala tedanji poziciji na krivulji, če se sploh ne bi zdravil.Zvenele je nekoliko komplicirano, vendar žal ne morem grafično ponazoriti.Pripraviti se morate na to, da bo ostal v nolnišnici najmanj mesec dni (ev izhodi za kakšen dan so izjema).Po končani intenzivni terapiji z Zyprexo bodo uvedli nek stabilizator trazpoloženja( lahko Zyprexa v manjši dozi,Depakine,Tegretol ali Lamictal) s priporočilom za vsaj enoletno jemanje in kontrolo medikamenta v krvi.Ima šanse, da bo dosegel ustrezno dobro stanje povsem brez psihičnih brazgotin.Z uvidevnostjo je pa takole: prav kmalu bo spoznal, da mora simptome prikriti, če želi čimprejšnji odpust.Tu bo nastopila tekma med njegovo sposobnostjo prikrivanja in psihiatrovo sposobnostjo razkrivanja simptomov.Ljudje z bipolarno motnjo so običajno nadopovprečno inteligentni in zato tudi bolj sposobni dissimulacije.Ker je trenuitno še zelo željan aktivnosti, ga bivanje v bolnišnici hudo moti in z vaše strani mu lahko nelagodje olajšate s čimbolj pogostimi obiski, tudi zato, da ne bo imel občutka, da ste ga zapustili vnesreči.Prognoza je največkrat ugodna, vendar vsaj prvič sam ne bo sposoben ugotoviti morebitne ponovitve simptomov in bo vtej smeri potreboval vašo pomoč.

Ponovno pozdravljeni,

Najprej bi se vam rada res iz srca zahvalila za vaš odgovor, ki mi je resnično pomagal. Zelo lepo ste mi razložili “krivuljo bolezni”.
Fant je še vedno v bolnici, vendar moram reči, da že počasi sprejema dejstvo, da je bolan in da bo moral jemati terapijo po prihodu iz bolnice, tudi dlje časa. Seveda še vedno misli, da pa toliko spet ni bil bolan, da je moral v bolnico, ampak tudi to nekako pojenjuje. In še to: krivda ni več na moji strani 🙂
Sedaj pa imam še eno vprašanje. Sicer lepo sodelujem z njegovimi zdravniki pa tudi sama precej brskam po internetu, tako da sem že kar podkovana, vendar me zanima nekaj glede zdravil (upam, da nisem prezahtevna in prezakomplicirana). Nekje teden dni po prihodu v bolnico so ga iz Zyprexe dali na injekcije (ne vem točno česa). Približno 2 tedna kasneje pa je začel prejemat sledečo terapijo: Haldol kapljice, Akitenon, Depakine chrono, Seroquel (2x200mg), Dormicum in Rivotril (upam, da sem vse prav napisala). Sedaj mu Haldol zmanjšuje, hkrati pa zvečujejo Seroquel. Vem, da bi se o teh zdravilih lahko napisalo celo disertacijo, pa bi vseeno prosila, če mi lahko na hitro napišete, kaj je kakšno zdravilo oz. s kakšnim namenom ga dajejo. Vem, da ne poznate podrobnosti in da je individualno zdravljenja domena njegovega zdravnika, pa bi vseeno bila zelo hvaležna. Pa še kratko podvprašanje: odkar je na teh tabletih je izjemno “zadet” (se opravičujem za izraz). Težko hodi, zanaša ga, vsi gibi so zelo počasni, nima dobre globinske percepcije, njegov govor je zelo počasen in moten, hkrati pa več ali manj samo spi (cca. 18 ur na dan). Ali je to normalno in pričakovano oz. ali je to željen učinek tablet in katerih? Koliko časa ponavadi zdravniki vzdržujejo tako omamljeno stanje ?
Še enkrat najlepša hvala za odgovore, upam, da nisem bila preveč obširna in zahtevna.
Lep dan

Spoštovana Tina,
na “zadetost” pri svojem fantu glejte kot na trenutno nujnost, ki v ničemer ne napoveduje kasnejšega stanja.Dobiva po doktrini povsem ustrezno kombinacijo zdravil, ki se bo prilagajala izboljševanju zdravja, tako da bo v končni fazi brez nezaželjenih stranskih učinkov.