Pozdravljeni

Star sem 36 let. Že več kot deset let jemljem tablete proti visokemu tlaku (zadnja leta Prexanil 4mg). Vrednosti tlaka so v mejah normale. Približno vsakih pe let opravim preventivni UZ pregled srca pri kardiolugu. Tako sem tudi letos.
Izvid:
EKG: sinusni ritem 65/min, srednja el. os, voltažni kriteriji za hipertrofijo LV.
Ehokardiogram: levi atrij 42, 61x47mm. Volumen 66ml, 30 ml/m2 Tp. Desni atrij 57x37mm. Desni prekat 26 mm, proste stene so debele 4mm. TAPSE 23 mm. Levi prekat EDD 56, ESD 35, IVS12, ostale stene 11 do 12 mm. Izstisni delež 70%. Transmitralni pretok: E valč 60, A val 75 cm/s, DT=180ms, E/A=0,8.
Tkovni Doppler medialnega mitralnega obroča: Sval 10, E val 7.9, A val 11 cm/s, razmerjeE/E`=7.6
Aortna zaklopka: Trilistna zaklopka, lističi so nežni, separacija 30 mm. Hitrosti krvi nad zaklopko 117 cm, VTI=25
Mitralna zaklopka: Dvolistnata zaklopka. Minimalen fiziološki signal regurgitacije. Ustje je normalno veliko. Lističa se pravilno gibljeta. Obroč horde v papilarni mišici je bp.
Pulmonalna in trikuspidalna zaklopka sta morfološko in funkcionalno v mejah normalnih vrednosti.
Perikard bp.
Aorta meri prečno v bulbusu 40 mm in je v ascedentnem delu bp.
Mnenje: Blaga koncentrična hipertrofija levega prekat. Blago povečan levi atrij. Diastolična disfunkcija levega prekata II. stopnje. Blago povečan levi atrij. Pri primerjavi izvidov iz leta 2005 se ugotavlja, da se je poslabšala diastolična funkcija levga prekata, ki je napredovala iz I. v II. stopnjo, med tem ko so drugi parametri približno enaki. Nekoliko se je le povečal levi atrij, kar spremlja diastolično disfunkcijo.

Prosil bi vas še za vaše mnenje zgoraj zapisanega izvida.
Zanima me kaj pomeni poslabšanje diastolične funkcije levega prekata oz. prehod iz I. stopnje v II (koliko je teh stopenj)?
Nasploh pa glede na ta izvid ali je moje srce še vedno v dobrem stanju in se nimam zaenkrat še češa bati, ali se motim? Se lahko normalno ukvarjam s športom?

Hvala in lep pozdrav.

Po domače povedano: na srcu so prisotne blage spremembe, ki so posledica povišanih vrednosti krvnega tlaka. Priporočam redno zdravljenje visokega krvnega tlaka, ki naj bi bil vselej pod 140/90 mm Hg in še nadalje zdrav slog življenja. Glede telesnih obremenitev odsvetujemo hude sunkovite obremenitve. Ni zadržkov, da se še nadalje ukvarjate s športnimi rekreativnimi programi. Z izrazom poslabšana diastolična funkcija levega prekata povemo, da je srce nekoliko obremenjeno zaradi premalo doslednega zdravljenja tlaka.

Pozdravljeni.

Hvala za odgovor. Sedaj, ko vem, da je na srcu prišlo do sprememb, pa tudi če so te še blage, me je zajel rahel strah, kot da bo lahko vsak čas z menoj nekaj narobe. V bistvu se sprašujem kdaj lahko pride do situacije, da pa bo ta sprememba že resna in huda ali pa da me nenadoma “stisne”.
Ne vem kako se naj prepričam, da je stanje takšno kot je in da se ne da nič popraviti. Se morda motim in je možno spremembe popraviti in spraviti nazaj?

Imam pa še nakaj drugih manjših vprašanj in sicer:
Ali lahko glede na te spremembe hodim normalno v savno?
Kakšno je vaše mnanje o merilniku tlaka Microlife BF A100 PLus, ga je smiselno nabaviti?
Sedaj hodim na UZ srca na pet let. Je glede na zadnji izvid, potrebno to zmanjšati morda ne leto?
Je potrebno oz. smiselno narediti še kakšne druge preventivn preglede (npr. UZ ožilja …)?
Poleg tablet kaj se še od “domačih” naravnih zdravil ali prehranskih dopolnil priporoča za znižanje tlaka?

Hvala in lep pozdrav.

Zdravniki smo zadovoljni z bolniki, ki se zanimajo za lastno zdravje in za izvide opravljenih preiskav. Več krat pa nas spravijo v zadrego, ko želijo čim bolj natančen odgovor o stopnji ogroženosti, ki jo težko definiramo. Glede na izvid UZ preiskave srca, bi v vašem primeru odsvetoval le vrhunske tekmovalne obremenitve. Verjetno ste “hipertonik”, ki mora skrbeti, da, ima tlak pod 140/90 mm Hg in, da ima čim manj krat nenadne hude poraste tlaka (maksimalni napori, stresne situacije, čezmerno pitje kave in alkohola..). Upam, da ne kadite. Lahko obiskujete savno. Morda bi odsvetoval skoke v ledeno mrzlo vodo, ko tlak precej poraste. V pooblaščenih trgovinah prodajajo preizkušene merilce tlaka. Lahko si nabavite kateregakoli. Upam, da obvladate pravilen postopek merjenja tlaka. Če živite v Ljubljani se lahko zglasite vposvetovalnici Društva za srce (T.:2347555). Uz ožilja ni potreben. UZ srca lahko ponovite čez 3 – 4 leta, ali prej, če boste imeli vtis, da se je nekaj nepričakovanega zgodilo na srcu. Poleg zdravil priporočam “zdrav slog življenja (telesna teža? kajenje?, stresi?, gibanje? sol vhrani?, itd). Če uživate mešano uravnoteženo prehrano, prehranski dodatki niso nujni.

Pozdravljeni,

hvala za odgovore.
Zanima me pa še nekaj in sicer:
Ali je teroretično pa tudi praktično z zdravili in spremembo načina življenja (prehrana, gibanje šport …) možno stanje (spremembo) na srcu popraviti oz. se vsaj približati nekdanjemu stanju?

Sedaj jemljem Prexanil 4mg enkrat na dan (zjutraj), včasih če se mi podnevi tlak zviša (če pokaže meritev) vzamem še en Prexanil. Je tako ravnanje v redu?

Katere tablete bi lahko bile zamenjava za Prexanil in sicer, da imajo poboben način delovanja in čim manj stranskih učnikov?

Hvala še enkrat in lep pozdrav.

Pozdravljeni
To vprašanje sledi še prejšnjemu.

Ugotavljam, da se mi posebej v dopoldanskem času (v službi) začnejo pojavljati napadi vrtoglavice, šumenja v glavi in občutki, da bom omedlel (celo telo je napeto), kar pripisujem najverjetneje visokem tlaku, ki se pojavi v tem času. In takšno stanje je potem celo dopoldan in se včasih še prelevi v popoldan.
Zjutraj, ko se zbudim si izmerim tlak in ta je vedno v mejah normale, nato vzamem Prexanil 4 mg in grem v službo. Tam pa se začnejo težave. Res da si med službo ne merim tlaka, toda znaki so takšni kot da je takrat visok (povečan).
Torej kaj naj storim v takšnih situacijah ali je potrebno vzeti dodatno 4mg tableto Prexanila? Morda pa Prexanil več ne uspe dovolj dobro znižati pritiska, saj ga jemljem že okoli deset let in se ga je telo morda “zasičilo”.

Kakšno je vaše mnenje kaj storiti, da se to ne bo ponavljalo, saj z temi vrtoglavicami in občutkom omedlevanja sploh ne morem normalno funkcionirati?

Hvala še enkrat za vse odgovore in pomoč.

Vsebina vašega dopisa me je nekoliko presenetila. Napisali ste, da imate zjutraj krvni tlak v normalnih mejah in, da ste brez težav ter, da se težave pojavijo v dopoldanskem času v obliki vrtoglavice in občutkom šumenja v glavi 1 – 2 uri potem, ko ste zaužili zdravilo za znižanje tlaka. Sumite, da je težava posledica porasta tlaka. Mislim pa obratno, da je težava posledica prenizkega tlaka. Upam, da ne bo težko rešiti problema. Lahko zmanjšate jutranji odmerek zdravila na polovico ali pa vzamete zdravilo 1 – 2 uri kasneje.Učinki zdravila za znižanje tlaka se ne zmanjšajo zato, ker je naše telo postalo odporno nanj, pač pa zato ker so spremenili dejavniki, ki ga večajo. Lahko mi še pišete.

Hvala za vaše odgovore.
Kupil sem si merilnik tlaka Microlife, ki dosega največje ocene natančnosti. Meri tudi povprečje (tri meritve s kratkimi presledki) kjer se rezultati analizirajo in uravnotežijo za natančnejši končni rezultat. Posledica tega pa je, da si sedaj zadnjih nekaj dni tlak merim skoraj na eno uro (ko sem doma) in se meritve znajo tudi precej razlikovati. Tako je zjutraj npr. normalen (125/135-85/80) čez dve uri pa že čisto drugačen npr. (145/90). Posledica tega je, da se ustrašim da bo še naraščal in potem vzamem še en Prexanil (4mg). Tako se je v soboto zgodilo, da sem zjutraj (dopoldan) vzel že dva Prexanila, nato pa sem podvečer ugotavljal vrednosti tudi 145/95, kar pa se mi je glede na dve vzeti tableti zdela zelo čudna prevelika vrednost.

Glede nato, da mi je kardilog, ki mi je delal UZ srca, dejal, da naj vzdržujem tlak pod 135/85 sem seveda v skrbeh, da takšna nihanja niso dobra oz. škodujejo, čeprav zaenkrat niso ekstremna. Tlak pa si merim tako pogosto tudi zaradi že prej opisanih dejstev, ker se mi pojavlja občutek vrtoglavice tudi šumenja v glavi, ki je v zadnjem obdobju še posebaj močno. Vse skupaj tudi to pogosto merjenje je lahko neke vrste panika (stres), saj imam vedno pred očmi, da npr. rdeča vrednost na merilniku (več kot 140/90) povzroča hude posledic od tega kako mi bo odpovedalo srce, ga potrebno “zamenjati” . Zaradi vsega tega tudi slabo funkcioniram zadnje dni, se zavedam da sem precej odsoten ker precej razmišljam samo o tem tlaku. Zanimivo pa je, če spijem kaj alkohola pa ti simptomi (šumenje, vrtoglavica) ponavadi takrat tudi izginejo. Je ta vrtoglavica, šumenje v glavi lahko povezana tudi s stresom/paniko in ne samo s tlakom kot si jaz predstavljam?

Ko gledam nekoliko nazaj ugotavljam, da se mi takšna stanja pojavljajo nekako ciklično, saj je lahko nekaj mesecev čisto OK, nato pa take spremembe. Je možno to tudi posledica nezavestnega stresa, panike, saj si sam pri sebi govorim, da se ne “sekiram”, ampak …?

V enem prejšnih odgovorov ste mi dejali, da se lahko ukvarjam rekreativno s športom. Ker se želim posvetiti predvsem teku in kolesarjenju (to delam že sedaj – ob toplem vremenu), mi zanima ali imam glede na izvid UZ tu kakšne posebne omejitve glede max. pulza in razdalj, ki jih lahko naredim pri teku in kolesarjenju? npr. mali maraton (21 km) je odsvetovan ali ne?

Vprašal pa bi še nekaj in sicer ali je spreminjanje velikosti zenice kakorkoli povezano s krvnim tlakom ali ne. Pogosto imam čez dan zenico namreč precej veliko, nato se zmanjša na normalno velikost in zopet poveča. Je to normalno ali je to lahko kakšen znak vezan na tlak (visok/nizek)?

Vnaprej hvala za odgovore in vam želim lepe praznike.

V dopisu ste navedli, da se vam vrednosti tlaka v teku dneva spreminjajo. To se dogaja pri vseh ljudeh. Pri ljudeh, ki imajo “normalne vrednosti” so razlike med najnižjimi in najvišjimi vrednostmi nekoliko manjše kot pri ljudeh, ki imajo visok krvni tlak (hipertenzijo). Z doslednjim zdravljenjem dosežemo, da so razlike med najnižjim in najvišjim tlakom razmerma majhne in, da zgornje vrednosti niso visoke. Pri večini ljudi so vrednosti tlaka najnižje sredi noči in najvišje v dopoldanskem času. Pri “hipertonikih” je stanje individualno drugačno. Pri nekaterih so lahko vrednosti tudi ponoči visoke in so najvišje vrednosti lahko v popoldanskem času. Zato se lahko pokaže potreba dajanje “antihipertenziva” 2 krat na dan. Mislim, da je pri vas prisotna blaga oblika hipertenzije. Zato ni vam treba biti v skrbeh, če dobite, ob psihičnih napetostih vrednosti nad 140/90 mm Hg. Priporočam vam 24-urno meritev tlaka (Holter). Glede dopustnih obremenitev ob rekreacijah (kolersarjenje, itd.) začnite s 60% obremenitvami. Lahko mi še pišete.

Pozdravljeni

Hvala za odgovore. Ponovno sem “raziskoval” po internetu glede diastolične disfunkcija levega prekata II. stopnje kot je navedeno v mojem UZ izvidu in naletel na kar nekaj storkovnih prispevkov, ki jih izdaja Zdravstveni vestnik ob katerih sem se kar zgrozil, ko sem jih prebiral, zato bi vas prosil še za vaše mnenje. V enem od teh je bilo zapisano nekako tako, da disfunkcija levega prekata pomeni popuščanje srca, ki na koncu privede do odpovedi srca in da je življenje in napoved za te bolnike zelo slaba. Naštetih je bilo kar nekaj simptomov, ki kažejo na popuščanje srca, ki jih sicer sam še niti ne zaznavam. Zapisano je bilo tudi, da razmerje E/A predstavlja neko mejo, ki govori o tem ali oz. kdaj začne srce popuščati.
Zanima me glede na te študije ali moj izvid UZ kaže nato, da moje srce popušča in je v slabem stanju, saj npr. moje razmerje iz izvida E/A=0,8 (E/E=7,6 – ne vem katera je bolj pomembna) ni pretirano veliko?
Če je diastolična disfunkcija levega prekata II. stopnje ali to pomeni, da samo predstavlja neko stanje ali je teh stopenj več?

Med prazniki sem bil z družino par dni na smučanju. Eno jutro, ko sem se zbudil, sem takoj, ko sem vstal iz postelje se vsedel za mizo in si izmeril tlak in aparat je pokazal 150/127 in aritmijo (Microlife merilnik tlaka ima tudi to funkcijo), ki mi jo ponavadi nikoli ne pokaže. Ko sem to videl sem se precej ustrašil in si takoj še enkrat izmeril tlak, ki pa je bil čisto drugačen in sicer 124/84. Kakšno je vaše mnenje glede te meritve, je lahko sploh realna glede na to, da je naslednjo minuto tlak bil čisto drugačen?

V zadnjih letih, ob veliki ponudbi poljudno napisanih medicinskih knjig, beležimo vedno večje zanimanje ljudi za “zdravstveno stanje lastnega telesa”. zato me ne presenečajo dopisi kakršen je vaš (glej moj prvi odgovor). Slaba stran današnjega stanja pa je, da “bolnika” že vznemirijo izvidi, ki dopuščajo možnost blagih odklonov od norme. Mislim, da so vas nekoliko prizadele besede”disfunkcija”, “popuščanje srca”, itd. Strah, da se pri vas dagaja nekaj hudega je odveč. Odprto je še vprašanje velikega nihanja krvnega tlaka. Verjetno bi bilo konec vseh negotovosti ob sproščenem razgovoru z izbranim kardiologom

Pozdravljeni

Bil sem na 24 urnem merjenju EKG in obremenilnem testu, pa bi vas prosil za vaš komentar, glede na UZ izvid srca, ki je podan v vprašanju čisto zgoraj (18. 12. 2010). UZ srca je bil sicer narejen v juniju 2010.

EKG holter:
Osnovni ritem je sinusni. Primerno število vseh srčnih utripov, v 24 urah je bilo analiziranih 91185 QRS kompleksov. Nižja povprečja fr. 63/min. Razponfr. od 35/min (sinusna bradikardija v nočnih urah) do 137/min. Prevodnih motenj ni bilo, pavz nismo registrirali. Paroksizmov tahikardije ni bilo. Zanemarljiva ektopična aktivnost: 6 VES in 19 SVES. Ni znakov ishemije miokards. vt.

Je ta izvid OK?

Obremenilni test:
Status ob pregledu: RR 133/80. TT90 kg, TV 188. Srčna akcija redna, normokardna s frekvenco 78/min. Nad pljuči normalno dihanje. Trebuh palaptorno mehak in neboleč. Okončine brez edemov
EKG ob pregledu: Sinusni ritem s frekvenco 76/min, vertikalna el. srčna os.
Ciklometrija
Gospoda smo obremenili na ciklometru do 147 W. Test je trajal 17,35 min. (6. stopnja obremenitve). Pri obremenitvi je dosegel 6.6 MET-a, kar pomeni porabo kisika 23,1 ml/kg/min. Do dosežene stopnje obremenitve gospod subjektivno ni imel bolečin v prsnem košu. V EKG-ju nismo registrirali za ishemijo miokarda značilnih sprememb ST spojnice. V EKG-ju nismo registrirali VES in SVES. Med testom je krvni tlak zmerno naraščal. Dosežen max. krvni tlak je bil 196/101 mmHg. Max. dosežena srčna frekvenca je bila 160/min. Na 6. stopnji smo test prekinili zaradi sinusne takihardije s frekvenco 160/min (96% predvidene max. srčne frekvence). Glede na doseženo obremenitev gospodam uvrščamo v I. funkcionalni razred po NYHA klasifikaciji. Gospod lahko opravlja težko delo.
Priporočamo redno telesno aktivnost. Priporočen telesni trening je hitra hoja 8 km/h, kolesarjenje 17.5 km/h in telovadadba po 7 MET-ov. Glede na izvid naj gospod redno prejema predpisano teraijo s Prexanilom 4mg, ob rednih kontrolah tlaka lahko dvigne dozo na 8 mg ali doda kalcijev antagonist. Priporočam pregled ob težavah.

Kaj pravite na izvid ciklometrije? Koliko stopenj obremenitve je, če greš do konca obremenitve? Kaj predstavlja I. funkcionalni razred po NYHA (so tu tudi zdravi ljudje, ki nimajo težav s tlakom)?
Test je bil prekinjen zaradi sinusne takihardije 160/min, toda jaz sem se počutil precej dobro in bi še lahko nadaljeval. Kaj potem pomeni takihardija zaradi katere je bil test prekinjem?
V priporočilih ni omenjen tek, kaj to pomeni da ne smem teči glede na izvid?
Hvala in lep pozdrav.

V dopisu ste najprej navedli rezultat preiskave po Holterju. Najnižja srčna frekvenca je bila ponoči (35) in najvišja čez dan (137). Povprečna srčna frekvenca preko dneva 70 – 80 utripov na minuto. Število prezgodnjih utripov je bilo zanemarljivo.Izvid je v fizioloških mejah.
Glede na vsebino obremenitvenega testa povzemam, da ste “bolnik s povišanim krvnim tlakom”, ki se zdravi z zdravilom Prexanil in lahko poveča dnevne odmerke zdravila po potrebi in eventuelno dodatno vzame še zdravilo iz skupine kalcijevih antagonistov. Pri obremenitvenih testih je najvišja 10. stopnja. Pri vas je pri 6. stopnji obremenitve zdravnik prekinil nadaljevanje obremenitve zaradi porasta tlaka. Pri nadaljevanja testa bi, z rastjo obremenitve, krvni tlak še nadalje rastel in zelo verjetno prekoračil dopustno višino 200 mm Hg. Je pa dosežena 6. stopnja že zadostna, da vas jezdravnik uvrstil v I. funkcionalni razred, v katerem preiskovancu dovolimo razmeroma visoke obremenitve. Od težkega dela navajam še cepljenje drv, čiščenje snega, košnja, hiter ples, smučanje, tek s hitrostjo 8 km/h.

Pozdravljeni

Oglašam se po 5 mesecih, ko sem vam nazadnje pisal glede svojih “težav” z izvidom UZ srca, kjer je bila diagnoza: blaga koncentrična hipertrofija levega preka, blago povečan levi atrij, diastolična disfunkcija levega prekata II. stopnje, blago povečan levi atrij ter, da aorta meri prečno v bulbusu 40 mm. Cel izvid je v prvem sporočilu iz 18.12.2010

Takrat sem se izvida zelo ustrašil in tako trdno sklenil nekaj spremeniti na tem področju. Prvo sem naredil na področju prehrane, kjer sem spremenil način prehrane. Rezultat tega je, da imam sedaj 88-89 kg (prej 96kg), Holeterol skupni 4,45 (prej 5,4), HDL – 1,12, LDL – 2,45, trigliceridi 0,9 – rezultati iz maja. Tudi krvni tlak, ki si ga merim ssedaj kar rdno in beležim kaže, da je v normalnih mejah, včasih celo skoraj prenizki (109/65). Drugače pa v povprečju zjutraj okoli 120/77 utrip med 55-60, dopoldan v povprečju okoli 130/79 ter zvečer 125/78. Vse skupaj je sedaj v mejah normalnega tlaka.

Sprememba teže, izboljšanje holesterola ter krvnega tlaka pa je po moje tudi ali predvsem na račun ukvarjanja s tekom. Od januarja dalje redno tečem, začel sem s počasnim tekom (ker na začetku še ni bilo kondicije), sedaj pa lahko brez težav pretečem 10 km ali več. Tedensko pretečem med 30- 40 km. Pulz si kontroliram s POLAR merilnikom srčnega utripa in skrbim, da je v povprečju v varnem območju. Če tečem na razdaljo in ne na čas ga lahko brez težav držim v območju 130-140 utripov, drugače, ko pa tečem na čas pa se biblje v povrečju nekje nad 150 utripov/min., v vsakem primeru pa povprečeje ni nikoli nad 160 utripov/min. Npr. 10 km sem pretekel v 46 min 35 s. Vmes med treningi teka pa tudi občasno kolesarim po cca. 30 km.
Sicer pa sedaj ugotavljam, da pa imam srčni utrip v mirovanju zelo pogosto tudi pod 50 utripov/min. (46 je bilo najmanj kar sem zasledil), kar je verjetno glede na ukvarjanje s tekom normalno ali ne?

Drugače pa imam sedaj še eno vprašanje in sicer se mi zadnje čase pojavlja, da v mirovanju dobim kot nekakšen občutek izgube sape, oz. trenutnega pomanjkanja zraka, nekakšnega stiskanja v prsih (bolečina ni huda samo zelo neprijeten in nenavaden občutek) – težko je natančno pisati. Traja nekaj minut (lahko tudi več) in nato izgine: Včasih se je pojavljalo redko – 2- 3x letno, sedaj pa je to kar malo bolj pogosto. Ker jemljem 4 mg Prexanil (jemljem ga že vrsto let) sem šel pogledat kakšni so kaj tam stranski učinki tega zdravila in našel, da je možen občasni nežeželi učinek tudi bronhospazem, za katerega se opisujejo podobne težave kot jih jaz čutim. Zanima me vaše mnenje, glede na opisane težave kaj bi lahko to bilo oz. ali je to lahko učinek zdravila ali je lahko tudi težava s srcem? Bi moral obiskati zdravnika, saj ko se mi takšen “napad” oz. občutek izgube sape pojavi, zelo ustrašim?

Hvala in lep pozdrav.

Mislim, da vam moram čestitati za vašo skrb za zdravje. Upam, da ste zadovoljni s seboj!
Občutek težke sape ali občutek, da težko zajamemo dovolj sape je ena tipičnih reakcij pri duševno čezmerno obremenjenem človeku. Morda je tako stanje pri vas. Sicer je prav, da upoštevamo možnost stranskega učinka zdravila in na zadnje še začetne astme. Srečno.

Pozdravljeni,

Stara sem 29 let. Zaradi aritmij, ki so se pojavile v nosečnosti in še trajajo, sem odšla na uz srca, ki je pokazal naslednjej…

Vidljivost zadovoljiva, ves čas sinusni ritem s frekvenco 75/min.
Stene LV se gibljejo sinhrono, ni videti segmentnih motenj kontrakcije. Debelina sten v diastoli:
septum 0,7 cm, zadnja stena 0,7 cm, uztisni delež 70%, LVID 4,8 cm.
V B modu so vse votline primerno velike, vidna je 2,2 cm dolga anevrizma atrijskega septuma, brez znakov patološke komunikacije med atrijema.
Aortna zaklopka je tilistna, ni znakov za stenozo, vidna je minimalna aortna insuficienca.
Pretoki preko mitralnega ustja v mejah normale, E: 88cm/s, A: 57cm/s, TDI normalen, Sm 7.2 cm/s, Em:11cm/s, E/Em: 7,7.
Ocenjen tlak v DV z CW dopplerjem je 22 mmHg+CVP ob dobrem signalu.
Široka VCinf: 1,8cm, ki ne reagira ob dihanju.
Ni perikardialnega izliva.

Torej kakšno je zdaj dejansko stanje srca? Gibanje? Ali bi te težave navedene v izvidu lahko povzročale aritmije? (po nasvetu zdravnika naj ne bi in bom opravila še obremenilni test in 24h ekg). Zdravnik je rekel, da se je to lahko zgodilo od kakšne angine…Je še kakšen vnetje, ki pusti posledice na srcu npr. pogoste vnetje mandeljev? Nikoli nisem imela nobenih problemov s srcem zato me je tole malo presenetilo…

lp

Verjetno vam je že zdravnik, ki je opravil pregled srca, povedal, da vam ni treba biti v skrbeh zaradi prezgodnjih srčnih utripov (ekstrasistole). Predstavljam si, da jih uspešno obvladate z zdravili. Razen sredstev, neposredno usmerjenih v zdravljenje nerednega bitja srca (Ritmonorm, Cordarone, itd.) sedanji zdravniki pogosto predpisujejo zdravila iz skupine beta-blokatorjev (n.pr. Concor). Izmerjene vrednosti posameznih delov srca so v normalnih mejah. Manjša anomalija v preddvorih (anevrizma) hemodinamsko ni pomembna in verjetno brez vpliva na nastanek nerednih utripov. Dokončno oceno funkcijskega stanja srca bo izbrani zdravnik lahko podal na osnovi izvidov vseh preiskav (UZ srca, obremenitveni preizkus, 24-urno merjenje srčne frekvence, povprečna višina krvnega tlaka).

Zdravnik, ki je opravil pregled srca mi je rekel, da je srce vredu, da nič ne najde…vmes, je rekel, da tukaj pa malo pušča, ampak minimalno, potem pa spet, da ni nič narobe in da nič ne najde…

No ker sem pričakovala vse bp in je rekel, da sklopka pušča me je zanimalo še vaše mnenje, kako huda stvar je to in ali moram na kaj posebej paziti v prihodnosti in pa od česa naj bi to prišlo, ali je prirojeno ali z kako boleznijo, ki se ni pozdravila?
V otroštvu so mi po kroničnih vnetjih mandljev le te odstranili.

Glede aritmij pa se ne zdravim še nič, ker med nosečnostjo sem imela večkrat napade po par ur nagajanja, zdaj pa čutim tudi, skoraj vsak dan, ampak po par preskokov…Zato je zdravnik rekel, da je najbolje narediti še obremenitveni preizkus in 24-urno merjenje ekg-ja, da vidimo kaj se dogaja. Res je, da sem sicer bolj živčne narave in me hitro kaj razburi ali prizadane pa še dojenčka imam, pomanjkanje spanca pa vendar bi rada najprej izključila kaj resnega.

Torej glede na te izvide je srce zdravo?

Naj povem, da tlak sem imela proti koncu nosečnosti in po porodu malo povišan in tudi utripe sem imela med nosečnostjo vedno do 100 po porodu pa nekaj časa celo 110,120, ampak se je potem normaliziralo in zdaj imam tlak spet prenizek povprečje 100-110/65-80 utipov 65-80.(krvni test za ščitnico je bil v nosečnosti normalen)

Pa še nekaj me zanima, levo stran telesa imam zmeraj “zategnjeno”(mnenje fizioterapevtke) in me mišice velikokrat bolijo. Ali je možno, da so ekstrasistole povezane z temi mišičnimi bolečinami, ker opazim, da takrat imam največ napadov, ko me boli leva stran. Zdaj na primer sem začela delati vaje za hrbtenico in po treh dneh vaj, me mišice bolijo pa tudi več aritmij opažam, največkrat zvečer ali ko se vležem.

Vsebina vašega dopisa me je razveselila. Imeli ste razne težave in bojazni, ki jih skoraj ni več. Pričakujem, da se bo postopno vse uredilo. Po rezultatih zadnjih raziskav je srčna frekvenca med 60 – 70 utripi na minuto najbolj varčna za srce. Če je nad 80 utripov na minuto moramo ugotoviti zakaj in ustrezno ukrepati, kar danes ni težko s sodobnimi zdravili. Najbolj primerna višina krvnega tlaka je pod 120/80 mm Hg. Vrednosti navedene v vašem dopisu, če vam ne povzročajo vrtoglavic, so “dobrodošle”.
Misel, da je aritmija povezana s telesnimi vajami, ni povsem brez osnove, vendar dajem prednost vajam, ki se bodo na koncu verjetno pokazale bolj koristne kot moteče.

Prosila bi vas še za naslednje odgovore, saj nekako ne morem pozabiti na ta izvid uz-ja.
Ali je večja možnost, da je blaga aortna in insuficienca prirojena ali da se jo dobi z kakšnim vnetjem?
Že dalj časa imam namreč težave z levo stranjo mišic, saj imam konstantno napete in se mi očitno ob kakšnem delu zakrčijo in me potem leva stran boli….zdaj imam tudi že nekaj časa boleče bezgavke v levi strani pod pazduho in mislim, da tudi malo povečane (vsaj mislim, da so bezgavke, ker se vidi pod pazduho na levi malo več kože, kot na desni in me tudi boli na otip večji del). Zadnjič, ko sem bila pri zdravnici mi je tudi pregledala kri in baje je neko blago vnetje, ki pa je blago in mi ni napisala antibiotikov….
Torej ali bi lahko to vnetje prešlo na srce ali v na aortno zaklopko? Ker me zanima kako sem to dobila in da vem kako pazit naprej, da se mi ne bi poslabšalo? Strah me je, da imam kaka kronična vnetja, za katera sploh ne vem oz. jih ne zdravimo in da si bom s tem poslabšala stanje srca.

lp