Spoštovani!

Zelo bi bila vesela vašega mnenja glede umetnega splava.
Imam dva majhna otroka, za katera sem se trudila devet let in imela tri spontane splave.Vzrok temu so tudi policictični jajčniki.
Za hormonsko zaščito se nisem odločila, ker sem mislila, da se to nosečnost kar zlahka pri meni ne more zgoditi in ker sta že dve teti zboleli za rakom dojk in maternice.
Sedaj sem noseča 6 t in 5 dni. A se žal morem odločiti za umetni splav.

Ko sem se naročila v UKC Mb, mi je sestra kar deljala, da je splav mogoč samo s tabletkami in mi razložila postopek.
Meni pa se poraja dvom.

Ali se ne morem sama odločiti za vrsto splava?
Ali lahko imam splav s tabletkami po dveh carskih rezih, saj porod ni napredoval. Po 3urni infuziji za umetne popadke, sem imela strano boleče krče brez predaha.Krč, bruhanje, krč, b…. .Matrernica se je odprla komaj za kak cm.
Imam tudi sistoločni šum nad aorto.
Ali ne bi bil boljši splav s endometrijsko aspiracijo z lokalno anestezijo (ne vem, če sem prav napisala)?
In bi še vprašala, kakšna vrsta splava bolj škoduje zdravju?

in na koncu, kakšno vrsto zaščite mi priporočate?

V naprej, hvala!

Spoštovani,

zdravju v nam razumljivem smislu, (zapleti zaradi samega postopka) nobena oblika splava ne škodi oziroma nima pomembnih posledic (razen psihičnih), ne gre pa tudi primerjati poroda z zelo zgodnjo prekinitvijo nosečnosti. Odpiranje MV pri 7/8/10…tedenski nosečnosti ni tema, ki bi o čem odločala. Tabletka mifepristona povzroči odmrtje in odstopanje zasnove posteljice, odmerek mizoprostola pa sproži krče, ki nosečnost iztisnejo iz maternice. Vse skupaj je izredno podobno, če ne skoraj enako kot se zgodi pri spontanem, naravnem splavu. Po takšnem postopku v > 90 % primerih dodatno strganje po votlini maternice ni potrebno, postopek pa je uspešen v 99,9% primerih. Alternativa temu je vakuumska aspiracija, ki je hitrejša, vzame le nekaj minut in ima primerljiv uspeh, abrazija pa je potrebna pri cca 2 do 3% primerih, ker se zgodi, da kaj zaostane in tega takoj po posegu ne opazimo. Odločitev za tehniko prekinjanja je torej deloma strokovno-organizacijski problem, deloma stvar soodločanja nosečnice, deloma pa tudi etični, saj mnogi zdravniki preprosto odklanjajo opravljanje splava in se počutijo manj nelagodno, če delo opravi “kemija”. Izkušnje s tabletkami so res spodbudne, postopek pa res vzame 2 ali 3 dni časa. Odločitev o načinu prekinjanja nosečnosti je torej “kolaž” vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri odločanju in izvajanju tega neprijetnega dela ginekološke medicinske veje. Zadnji filter je seveda vedno pacient, ki nekaj sprejme oziroma dovoli na svojem telesu ali pa ne.