Potrebujem nasvet, prosim brez zgražanja, napadanja, obsodb, ker nestrinjanje razumem, kot strinjanje.

Izgubljena sem, na odločitvi, ali obdržati plod ali ne.

Po partnerju, kateri je po 10 letih zveze umrl, sem se letos le spustila v t.i. zvezo ali bolje v odnos z moškim. Pri umrlem partnerju je bil v načrtovanju tudi otrok, vendar do tega ni prišlo zaradi višje sile.
S tem, ki sem se v sedanjosti zapletla, nisem čutila nikdar, da je to to, da je tisti the one. Menstruacija mi zamuja, omenila sem mu možnost zanositve zaradi zamude, vendar njegove reakcije niso bile ravno vzpodbudne. To je bila druga potrditev, da to res ni to, zato sem mu povedala, da si lahko oddahne, da je menstruacija le prišla.
Sam niti ne ve, kaj želi, ker me je hkrati, ko sva bila v petek skupaj, stalno nekaj po trebuščku šlatal in se hihital, a z besedami negiral, da ga želim izsiljevati. To ni moj namen, ker nisem ženska, ki bi moškega lovila z nosečnostjo, zato sem mu tudi rekla, da je menstruacija pač prišla, čeprav ni.

Včeraj sem naredila test, ker je dejanska zamuda, saj sem imela menzes tako od 24 do 28 dni enkrat. Danes je 32 dan. Menzesa ni. Clear blue je najprej pokazal minus, a nato močan plus, ki govori o nosečnosti. Test bom ponovila čez tri dni, da se mi potrdi, ker ni duha ali sluha o vsaj napovedani menstruaciji.

Po eni strani si močno želim otorka, po drugi strani, pod takšnimi pogoji, ne. Samohranilka ne želim biti in tudi otroka ne želim imeti za “vsako ceno”, ne pod takšnimi pogoji. Predolga zgodba, da bi vam vse povedala.

Želim le kakšno vzpodbudo, mnenje, da se lažje odločim. Zato prosim, brez napadanja, zgražanja, obsodb, ker sem v težki situaciji in precepu. Vem, da življenje ni pravično in da obstajajo ljudje, ki se trudijo, da bi prišli do nosečniškega stanja, rekla bom le, da vsak nosi svoj križ in se mora v življenju z njim spopadati. Zato mi razne tovrstne komentarje prišparajte, ker želim le mnenje, ki mi bo v dodatek premislek, predno se odločim. Zame je to stanje velika stiska, zato prosim, če mi lahko kdo karkoli svetuje ali nameni kakšno besedo. Ker jokam že cel teden in še vedno ne vem, kako se bom odločila.

Hvala.

Pozdravljena!
Tako ti bom rekla.Če maš službo in vsako mesečno plačo otroka obdrži,pa neglede na to al bo partner zraven ali ne.Vse se uredi.Sicer pa je otrok nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi,seveda če maš s kom ga preživljat.Poznam dosti mamic ki so ostale same z otrokom in ko so potem dobila novega partnerja.Otrok sploh ni bil ovira.
Sicer pa je situacija odvisna sama od tebe.Pa če maš še starše,ki ti lahko pomagajo otrok ni ovira verjemi.

lp

tudi sama sem bila v podobni situaciji,ostala sem sama,ker so se najina mnenja in pogledi na svet kar naenkrat preveč križali.Kakokorkoli,zelo sem oklevala,upala da bo boljše,z otrokom ga nikakor nisem želela prikleniti nase. Kar naenkrat je bil tu enajsti teden nosečnosti in za splav bi bilo treba pred komisijo,želela sem si ga-otroka,pa tudi bala kako bo naprej….Kakorkoli,jaz sem se naposled odločila da ga obdržim,pa kakorkoli že bo.Zdaj sem že krepko v drugi polovici nosečnosti in ni ga lepšega ko me moja mala srčica z svojimi brcikami nenehno spominja da raste v meni in da bo kmalu v mojem naročju…
Jaz sem se odločila tako,ti pa se boš kakor boš sama čutila da bo najbolje zate,ne obremenjuj pa se z mnenji drugih,ker ima vsak svoj pogled na svet.Odloči se kot čutiš,vso srečo ti želim….

Nimam nikogar, bojim se.

štefka, zelo nezavidljiva situacija…sama si napisala, da si sicer otroka močno želiš, vendar ne želiš biti samohranilka in ne pod takimi pogoji kot jih imaš sedaj. Ti najbolj veš (tvoj partner pa še najbolj) ali si on tega otroka želi ali ne. kakšna je bila njegova reakcija ko si mu povedala, da si dobila mensturacijo? si je oddahnil? al je bilo kanček razočaranja?
težko ti bo katera rekla, kaj bi bilo prav naredit v tej situaciji…ti si v njej in ti se boš, kakorkoli se boš, odločila prav. SREČNO!!!

Mašaj, hvala za tvoje besede.
Tega človeka namreč poznam že celo življenje, imel je žensko in z njo otroka. Tri leta ne živi z njo. Pet let nazaj je imel hudo prometno nesrečo, koma in vse skupaj, je preživel, z žensko je šel narazen enkrat še pred nesrečo, dokončno leta 2007, dve leti po njegovi nesreči.
Nekoč mi je bil všeč, sem si ga želela spoznati, pa se je to tudi zgodilo, kajti to je moj sedanji sosed.

Je možno, da clear blue laže, sem v hudi stiski. Masaj, njegova reakcija je bolj besedna, ampak v živo pa treplja in neguje moj trebušček z nasmehom. Prej sem ga postavila pred dejstvo, da mi da dovoljenje, za karkoli se odločim.

Sama ne bom zmogla, naj na ta namen res storim, ker nimam nikogar, ki bi mi pomagal. Ne bom zmogla. Jočem, ne vem, kaj naj. Hvala za besede.

Meni se sicer zdi strašansko pomembno, ali bi si jaz želela z njim preživeti svoje življenje, OK, vsaj del, in ali bi si z njim želela imeti otroka. Zdi se mi, da bi ti ostala z njim zgolj zaradi otroka, kar se redko dobro konča. Če v sebi veš, da to ni to in da nikoli ne bo to, potem jaz na tvojem otroka zagotovo ne bi obdržala. Otrok ni samo sladka dišeča štručka in neskončno veselje, ampak dolgoletna obveza z vzponi in padci in če si res samohranilka brez pomoči drugih, zna biti res težko, še posebej v službi.

Če pa dejansko razmišljaš o skupni prihodnosti z njim, te je pa strah, kako bi sprejel nenačrtovano nosečnost in posledice, imaš pa sedaj odlično priložnost: poveš mu, da je menstra sicer prišla, da pa te je zamuda vzpodbudila k razmišljanju o otroku in da bi se morda pogovorila o tem? Najbrž je hecno odregairal tudi zato, ker ni bil pripravljen na tak scenarij in mu je bilo morda kasneje žal, zato pa te zdaj boža po trebuščku in se na nek način želi odkupiti? Če se v debati izkaže, da on nikoli in nikdar ne bo dovolj dober partner zate, jaz ne bi razmišljala, če pa vidiš, da je vse sklupaj naredila samo trema in presenečenje, pa še vedno lahko odglumiš varianto, da je šlo samo za krvavitev in ne menzus in da si v resnici še vedno noseča….

Ampak tu se meni zdi pomembnejše vprašanje vajinega odnosa kot njegovega sprejemanja morebitne nosečnosti…

Pa sporoči, kako se boš odločila!

Zanosila s človekom, za katerega sem vedela, da nikoli ne bo oče iz različnih razlogov. Vsemu navkljub sem ga ljubila z vsem srcem in otroka, ki sicer ni bil niti najmanj načrtovan (odpoved KT), hotela obdržati. Nekdo je hotel drugače in v 8. tednu sem splavila. Otroka nisem pozabila nikoli in ga nikoli ne bom in tudi če bi se danes, ko imam ob sebi 2 otroka in vem, kaj se pravi biti mama, morala odločiti še enkrat, tudi ob dejstvu, da bom samohranilka, bi se odločila enako: otroka bi obdržala!

Praviš, da si otroka želiš. Če imaš službo in plačo, če očeta otroka ne sovražiiš iz dna duše in veš, da boš otroka lahko ljubila, obdrži. Sama osebno bi splavila samo v primeru, da bi očetovega otroka tako osvražila, da bi otroka ne bila zmožna ljubiti (si ne predstavljam, pa recimo!) ali pa, če bi bil otrok tako bolan/prizadet, da bi mu življenje povzročalo hudo trpljenje.

odločitev je tvoja, niti ti je nihče ne more vsilit. ampak jaz če otroka obdžim ali ne, takega partnerja postavim na hladno v trenutku ko bi mi rekel da ga izsiljujem.

Punce zlate, hvala za nasvete. Očitno Clear Blue ni zanesljiv, nikdar mi ni tako zamujalo kot v tem obdobju in me je trofnilo še bolj, ker imam en kup stvari za reševati. Še danes gledam ta test, kjer je močan plus, ampak, danes naj bi nekaj pricurljalo iz nožnice, pa tudi tampon kaže, da je malo rdeč.
Kako me je bilo strah, upam le, da imam sedaj res menstruacijo in da bom od sedaj naprej hodila le še h ginekologinji na test, ker me je tale čisto prestrašil.

Zlate ste, hvala vam kljub razpletu za vzpodbudne besede. Morda bodo prav prišle za kdaj drugič, ampak upam, da, če že bom v takšni situaciji, da bo takrat nastopila resnična radost, kot se zagre.

Hvala vam še enkrat.

Štefka če je CB pokazal velik plus je to vsekakor znak nosečnosti kljub krvavitvi……zato raje naredi še en test……..ker krvavitev ne pomeni da zdaj pa nisi več noseča……Lahko pomeni spontan splav……ali pa prav nič posebnega in bo nosečnost lepo napredovala naprej.

Ojoj, sem bila danes zelo vesela, Tampon v službi in sedaj vložek kaže na menzes, nikdar nisem imela močne, razen drugi in tretji dan. Samo, res nisem izurjena v tem, kako naj pa storim test, če je krvavitev na vidiku? Počakam do konca krvavitve?
Ko sem imela pred leti druge zdr. težave, mi je nekdo z ultrazvokom ugotovil tudi malo pregrado pri maternici. Ampak, ko sem odšla takrat do nadomestnega ginekologa, ker je moja ujala doječko, je rekel, da ni nič sporno. Nato sem opravila še specialističen pregled in so potrdili, da je res mala pregrada, ki naj ne bi vplivala na nosečnost.

Še nekaj, da ne bom toliko postov napisala, koliko časa po krvavitvi naj počakam, da bi bil test bolj zanesljiv. Sicer bom jutri poklicala tudi v ordinacijo, ker sem sedaj spet malo panična, pa tako vesela sem bila po eni strani, da se je nekaj rdečega pokazalo.
Vedno se mi dogaja nekako, ko eno stvar rešim, pride druga in sem počasi naveličana tega. Ker ti stresi ne vplivajo ravno najbolje na moje zdravje.

Nikdar mi ni bilo potrebno delati testov, zato sem precej nevedna v to smer. Hvala za pomoč.

No vidiš, Štefka, iz skrbi glede otroka si padla v skrb okrog testov… Potem boš padla v neko drugo skrb in potem bo čisto nova skrb prišla… Joj, te skrbi. Pa si jih pravzaprav sama delaš! Kaj pa, če bi se odločila, da si nehaš delati nepotrebne skrbi? Da boš nehala s tem stresom, ki ti, kot praviš, že načenja zdravje? Preprosto, udari po mizi in si reci: dovolj! Pusti teste. Sprosti se, nasmehni se, požgečkaj koga, počni nekaj, kar ti bo polepšalo dan.
p.s: če boš pa slučajno te dni ugotovila da si noseča, bo pa tebe nekaj žgečkalo in to od znotraj

Oprosti Karolinka, nikdar še nisem postala mamica, zato te ne razumem v tem dvojem dvoličnem “napadu”. Ne vem, zakaj mamice, žene tako potem po forumu sprašujete vse živo? Tudi stvari, ki se morda meni zdijo “neumne”.

Če mi rečejo, da je CB zelo zanesljiv in to povečkratnih potrditvah, potem ne vem, še vedno naj bi človek zaupal. Kam pa pridemo brez zaupanja? Drugo bi bilo, kot se mi je že zgodilo, da po prekinitvi partnestva nisem imela intimnih stikov in 4 mesece nisem imela menstruacije. To je druga pesem.
Verjemi, da je v tej situaciji tvoj p.s. čisto odveč. Ali nisem lepo prosila? Zakaj ste nekatere tako nesramne?

Hvala Mini42 za odgovor, da imam možnost zadevi priti do dna. Se bom vsaj vedela , kako obrniti naprej. Otročje komentarje mi pa prišparajte. Res ne potrebujem tega.

Kar se pa tiče ostalega, osrečujejo me malenkosti, tudi žvrgolenje ptic. Ne razumem nekaterih žensk, ki želijo za vsako ceno degradirati.
Ne poznate življenja, življenjskih okoliščin, mene, zato so nepotrebne opazke, ker verjamete ali ne, da se vam lahko vrnejo čisto po “naključju”, ko boste najmanj takšne opazke potrebovale.
Ni mi potrebno več replicirati Karolina, v bistvu sem dobila informacije, ki še sledijo, zahvala Mini42.

Pomoje ti bo CB pokazal kljub krvavitvi, poskusi s prvim jutranjim urinom ali pa se 100% prepričaj s krvnim testom, ki ti ga naredijo v vsakem laboratoriju (lahko tudi samoplačniško brez napotnice). Tako boš 100% na čem si in se boš lahko odločala za naprej.

Štefka? kako je* še krvavitev?…
jaz semimela tudi enodnevno krvavitev , pa sem mislila da je mestruacija…pa sem kljub vsemunoseča…srečno noseča…
za tvojo situacijo pa ne vem..ko sem prebrala tvoje prvo sporočilo, i ti najraje rekla da otrok potrebuje oba starša….
ko si omenila menstruacijo sem se malo oddahnila…res upam da je menstruacija…
v kolikor pa ni…srečno…sem pa 9 let živela sama s hčerko, ki pa očeta redno videva in ga ljubi iz dna srca…

Včeraj sem poklicala v ordinacijo in sestri razložila situacijo. Nato se je posvetovala ginekologinjo in me je nato danes sestra poklicala.
Dejstvo je, da to krvavljenje niti ni slučajno podobno moji menstruaciji, ker prvi dan, ko jo dobim, me začne šraufati, tako vem, da je na obhodu. Drugi in tretji dan imam močne krvavitve, četrti, peti, šibko.
Sedaj me ni nič šraufalo prvi dan, danes, tretji dan, se je na tamponu vidla šibkost, sedaj, ko imam vložek že nekaj ur, niti kapljice krvi ni pricurljalo.
Sestra mi je rekla, da, če je bil test pozitiven, da bi znala biti tudi noseča, kljub krvavitvam. Dogovor je bil, da v ponedeljek pokličem in ponovno opravim test.

Če se je res zgodilo z nosečnostjo, ne vem, kaj bom storila. Kot golo dejstvo je, da ne bom zmogla sama in tudi nekako nimam tistih pravih pogojev, da bi otroku lahko nudila. S pomočjo gre, brez nje, v teh časih težko. Sama, pa če bi imela otročka, bi mu želela nuditi vse

Če je na tetsu + potem ste noseči, brez dvoma!
Sama sem krvavela v 2 nosečnostih- v prvi, sem krvavela okoli 6 tedna, v tretji pa kasneje okoli 12 tedna…in vse je bilo ok, sem donosila oba otroka! Pri krvavitvih je treba upraviti UZ, sploh na začetku,. ker krvavitve večkrat kažejo na izvenmaterično oploditev in v takem primeru je potrebna operacija, tako da le pojdite do G ali urgeno da preverijo kako je s tem!
Glede otroka se morate sami odločite! Jaz recimo bi se zelo težko odločila za splav..pomoje bi se vsako leto seštevala “navidezne” roj. dnevem otroka, , tuhtala komi bi bil podoben itd…ampak to sem jaz, kaj boste naredili vi, pa sami najbolj veste kaj je najbolj za vas! Pa srečno!

Od včeraj, od 5. ure popoldan niti duha ne sluha o kakšni krvavitvi. Pa je bil včeraj šele tretji dan.
Nič, danes imam še čvek s prijateljico, kupila bom CB in ponovno naredila test, v ponedeljek klicala v ordinacijo.
Test je verjetno bolje, da se ga opravi zjutraj, s prvim urinom?

Štefka,

CB ti najbrž ne bo kaj dosti povedal, sploh pa je rešitev zelo enostavna: če si iz LJ, se odpelji do ADRIALABA, sicer pa v svojem mestu poišči laboratorij, ki ti samoplačniško izmeri beta-hCG hormon. Že takoj se po višini meritve in predvidenih tednih nosečnosti lahko sklepa, ali naj bi bla nosečnost še vitalna ali ne. V vsakem primeru greš čez 2 dni na ponovni test in primerjaš takrat pridobljene vrednosti. Če padajo, potem je nosečnost najbrž v propadu, če rastejo, pa raste tudi plodek. V vsakem primeru pa je dobro opraviti UZ, da se natanko ugotovi, kje je morebitni plod oz. če nosečnost usiha, da se ugotovi, ali se je maternica v redu sčistila. Tudi zunajmaternično nosečnost je treba izključiti.