ljubezen te najde/ljubezen najdeš
torej. kaj menite vi o tem: po eni strani velja rek, da te ljubezen zadane takrat, ko najmanj pričakuješ. po drugi strani, pa velikokrat, kot samsko dekle, dobim nasvet, da doma ne bom nikogar spoznala, ter da je treba hodit ven ipd. tako sem zmedena, ker ne vem al naj ljubezen iščem oziroma naj pustim, da me ljubezen sama najde.
po resnici povedano sem še mlada, ampak enostavno nimam volje hodit ven, ker mi enostavno do tega ni več, poleg tega sem videla, kaj se da videt in me to nič kaj to ne interesira. torej, kaj menite o tem? hvala, lp.
Treba je bit odprt za ljudi, bit harmoniziran v sebi – ne doma čičat pa čakat, ker do zdaj še noben ni pozvonil na vrata (razen pizzadelivery).
Živi svoje življenje, čim bolj polno, in enkrat se ti bo na poti pridružil nekdo, ki te bo dovolj pritegnil in boš morda želela nadaljevat v dvoje.
Če pa želiš ubrat bližnjico, pa se prijavi na spletne zmenkarije, samo cena za to je dovolj visoka in vprašanje, če si želiš toliko energije (in živcev) pustit tam.
Smo imel pa nedavno tega zelo podobno debato – ne vem, če kdo sploh uporablja iskalnike?
Ok ce bos doma sedela potem res lahko racunas samo na postarje, smetarje itd 🙂
Salo na stran.
Razumem da se ti ne da vec hoditi ven z namenom nekoga ujeti ali da te nekdo ujame. T.i. “pick up scena” je ena najbolj napornih in povrsinskih blamaz dalec naokoli. Res. Ce gres ven pojdi ne z namenom cekirat tipe ali se “nastavljat” lovcem, temvec pocvekat z znanci, prijatelji, kolegi…
Ce gres v nek lokal kjer je glasna muzika in nabito polno – res je, nima smisla, ker pogovarjati se sploh ne mores, plesati tudi ne…
Ce gres ven z namenom plesati, pojdi tocno samo zato – da se napleses. Pa spedenaj se tako kot tebi pase. Ce ti zapase plesati v udobnih oblacilih, kjer nisi vsa oprijeta izstopajoca napleskana itd…zakaj pa ne. Pleses zase ne za druge, ce pa koga moti kako izgledas pa hej njegov problem ne tvoj? Takega res ne rabis…
Ce gres v kino, gres zato da vidis film ne da isces nekoga ne?
No po zelji se razume. Ampak jaz se zdaj ucim te logike in sploh ne obremenjujem vec. No skusam se ne. Je pa prekleto tezko. In nauciti se moram vzeti v zakup, da zelo verjetno ne bom srecala nikogar a kaj pol, pocela pa bom stvari ki so mi fajn.
Zmenkarije? Pozabi. Bodi pametna, izogibaj se na dalec. Scena tam, posebno na ona-n je posastna. Posebno na chatu. Velja, once a chatar always a chatar 🙂
Z drugimi besedami, obcasno se prijavim gor (hbg nicki potecejo po enem mesecu zdaj), ze par let, ker vsakic sproti upam da se kaj spremenilo. Pa se ni, celo isti nicki visijo tam gor. Iste pristope imajo, iste pick up stavke itd…nakladajo iste storije, ki naj bi raznezile zenska srceca itd. Za bruhat.
Moje izkusnje od tam? Trikrat mislila, da bo drugace, trikrat sla na led, trikrat se decki se med naso zgodbo ze vrnili na ona-on in iskali dalje. Nekaj drugega, nekaj boljsega.
Torej ce gres na spletne zmenkarije, ti dejansko svetujem odpret se rezervni nick in nato testirati “izbranca”. Ti bo hitro jasno kaj in kako 😉
Res je, da te ljubezen doleti, ko to najmanj pričakuješ. Tko bi moralo biti. Ker če delaš nekaj na silo, se na dolgi rok ne izide, ker se v takšnih primerih kaj hitro sprijazniš s komerkoli, samo zato, da lahko rečeš, da si v vezi.
Ljudje se spoznavamo na različnih krajih, nenazadnje tudi v službi:). Meni osebno je najpomembnejša energija, karizma, osebnost človeka in to se da kar hitro začutiti. Zato ti ni treba hoditi po lokalih, viseti na kakšnih žurih. Bodi spontana, improviziraj, nikoli ne išči na silo in predvsem ne oziraj se na to, kaj mislijo drugi. Sama odločaš in kreiraš svoje življenje, ne pa tvoji sosedi:))
Srečno:)
Doma verjetno res ne bos nikogar spoznala, da pa na silo hodis nekam samo zato, da bi ujela potencialnega, je pa pomoje tudi cista bedarija. Torej, ce imas dovolj razgibano zivljenje, sluzba ali studij, stiki z ljudmi, kaki hobiji…se ti res ni treba silit hodit zurat, ce ti ni do tega. Pocni to, kar rada pocnes. Imej pa oci odprte, bodi odprta do novih poznanstev, spoznavaj ljudi. Ne verjamem v take zgodbice, da ˝trcis˝ v ljubezen svojega zivljenja nakljucno v trgovini, medtem ko preostanek svojega zivljenja precepis doma za stirimi stenami. Ne recem- res, ljubezen se zgodi, ko najmanj pricakujes, ampak prej je treba koga spoznat…da se zaljubis. To je lahko eden od stotih, tisocih.
Torej, bodi to, kar si, pocni to, kar rada pocnes, bodi druzabna, spoznavaj nove ljudi…in se bo zgodilo 🙂
Ok, malce korigiram:). Seveda mora vsak vedeti, kaj želi, kaj išče in se truditi v tej smeri, ampak ne na način, da si da etiketo na čelo: IŠČEM PARTNERJA:)). Eni so pa tolk obupani, da jim to že škodi in se oddaljujejo od pristne ljubezni. Samo to…zmernost:).
Samo moje mnenje…[/quote]
Se strinjam, da zna biti stvar nenavadna za povprečnega Janeza. Hitro rataš poligon za polivanje gnojnice v naši konzervativni družbi, če vidijo kaj pretirano motečega. Po drugi strani pa na ta način odženeš stran vse konzervativce, ki jih to moti. Si samski res ne želijo partnerja, ali samo ustvarjajo imidž, da si ga ne, zato da je volk sit in koza cela.
Jaz sem načel identično debato takrat. Povezava: http://med.over.net/forum5/read.php?95,6246328
Naj vam opišem svojo zgodbo; prijatelji in znanci so me spoznavali s svojimi prijateljicami z namenom, da bi se s katero od teh zgodila zveza. Rezultati so bili porazni, z nobeno ni šlo dlje od pijače.
Sem pa svojo bivšo punco spoznal čisto po naključju; ona se je pojavila na nekem forumu, in med drugim je napisala, da nima sreče s fanti. Ker sem jaz bil na istem kar se tiče punc, sem ji poslal zasebno sporočilo, čisto tako, v prijateljskem duhu, tolažba, da ni edina ki ima takšne težave. Potem sva si pa čisto nepričakovano začela dopisovat preko zs. Izmenjala sva si MSN-je in Facebook povezave. Po nekaj dneh dopisovanja sem ji predlagal srečanje v živo in 1 teden kasneje sva se dobila na pijači. Že na prvi pijači sem začutil, da se bo iz tega izcimilo nekaj več. Nekaj dni zatem sem ji zaupal, da mi je všeč, pa me je ona vprašala, ali to pomeni da sva par. In tako se je začela moja zveza.
Se pa kaj takega pomoje zgodi zelo redko. Lahko rečem, da sem imel tudi ogromno srečo, da sem bil ob pravem času na pravem mestu. Namreč najti pravo/ega je tudi loterija.
Mimogrede Maxima0, koliko pomladi šteješ, če ni skrivnost? 🙂
Ker nisi registrirana, ti bom napisal tukaj (sicer motimo temo): tvoje ime in priimek sem spremenil, prav tako nisem objavil tvojega drugega pisanja ker žal objave polnih imen ter priimkov udeleženih ne dopuščamo, prav tako pisanje ne dosega minimalnega standarda pravopisa in je komaj razvidno da gre za slovenski jezik.
Da se ljubezen zgodi, ko najmanj pričakuješ….Ljubezen je spontana,bistvo spontanosti je v tem, da ni načrtovanja. Zoprno bi bilo, da bi pri vseh na novo spoznalih moških preverjala njihov potencial za partnerstvo.
Zakaj se ljudje tako velikokrat zagledajo v poročene in vezane? Ker zadeva ni obremenjena s pričakovanji in se zato lahko razvije pristen odnos in glej ga zlomka, še preden bi kdo ugotovil, kaj se dogaja je že ena (ali celo obe) stran zacopana do ušes.
Kar se tiče spletnih zmenkarij in s strani dobronamernih prijateljev načrtovanih zmenkov na slepo…pričakovanja, pa malce živčnosti, ker nikoli ne veš kdo sedi nasproti.. mene osebno je celo element prisiljenosti zmotil.. Po nekaj takih zmenkih sem ugotovila, da razen tega, da povečujejo mojo stopnjo zagrenjenosti in potrjujejo prepričanja, da so:
a) ta dobri oddani
b) ta ne-od-dani samski z razlogom
Moj recept bi vsekakor bil, ne izoliraj se, spoznavaj ljudi predvsem pa pusti se presenetiti!
Zato bi se moral/a vsak/a pri sebi zavedat tega. Torej da nima pri oddanem/oddani kaj šmirat ter da je bolje, da se omogoči šansa samski/samskemu.
Tudi jaz ne verjamem v spoznavanje preko dobronamernih prijateljev, oz. da bi tak način bil uspešen. Imam pa dobre izkušnje s spoznavanjem preko interneta.
Kar se pa tiče tega, da so neoddani samski z razlogom, to se mi zdi res nezrela posplošitev.
To trditev si zapisal v kontekstu tvoje (že vsem dolgo znane) zgodbe… Ampak se nekako ne sklada po mojem, ker če bi bila prava, pol ne bi bila bivša… ali kako že?
Drgač pa je moje mnenje takšno, da te ljubezen prav nikjer ne najde, ker ljubezen ne išče naokoli… Če te že kaj “najde” oz. zadane, je to zaljubljenost… ki pa je še par svetlobnih let oddaljena od ljubezni…
Kot “offical non-believer” lahko rečem samo, da te ne bo nič zadelo, če boš samo doma čepela kot tudi, če boš mrzlično skakala naokol in iskala… Drgač pa moje mnenje okol tega je mal prekomplicirano za splošno javnost in ga raje zato ne bom pisala…
To trditev si zapisal v kontekstu tvoje (že vsem dolgo znane) zgodbe… Ampak se nekako ne sklada po mojem, ker če bi bila prava, pol ne bi bila bivša… ali kako že?[/quote]
To da sva bila 1 leto v resni zvezi mi veliko pomeni. Nikjer nisem rekel, da je bila ona edina prava, kot tudi ne poznam nikogar, ki bi do konca življenja ostal s svojo prvo punco. Je pa bila to zame ena čudovita izkušnja.
Jaz sem spoznal ravno takrat, ko sem čepel doma. Skrivnost je preprosto v tem, da je potrebno biti ob pravem času na pravem mestu.
Kar se pa tiče tega, da so neoddani samski z razlogom, to se mi zdi res nezrela posplošitev.[/quote]
Razlogi so lahko različni. Od tega da nekdo preboleva bivše razmerje, do tega, da mu ustreza samski način življenja in išče zgolj priložnostno zabavo, pa ja do desperadosov, ki se obupno trudijo imeti punco pa vse beži stran od njih. Seveda izjeme potrjujejo pravilo, ampak za tipčke, ki lovijo izbranko preko spletnih portalov načeloma velja, da stane precej živcev preden ločiš zrno od plevela. Seveda poznamo vsi zgodbe parov, ki so se našli na ta način, terjajo pa svoj davek.:)
Že na začetku sem omenjal razliko med načrtnim iskanjem preko interneta, in ko se preko interneta zgodi spontano.
Jaz pa poznam več njih, med drugim moja starša … se pravi generacija naših staršev, babic. Imam prijateljico, ki je že 6 let s 1. tipom in vse zgleda, da bosta tako še dolgo :)[/quote]
Generacija staršev in babic….kdaj je že to bilo? Pred cca. nekaj desetletji? Jaz govorim za današnji čas. Dejstvo je, da se časi spreminjajo in je treba imet hrbtenico pogledat resnici v oči.
Posavec, kako boš za današnji dan poznal par, ki živi do konc življenja, če jim še nisi niti dal časa? Počakaj, da ostarijo. LoL.