ZANIMIVA BRANJA: DAROVI NARAVE
Narava nam podarja množico darov, ki pa jih morda preslabo ali pa sploh ne poznamo.
Odločili smo se odpreti novo rubriko z naslovom “DAROVI NARAVE”, kjer boste lahko s pomočjo zanimivih prispevkov podrobneje spoznali različne darove.
[list=1]
[*] Kako še lahko uporabimo določene povrtnine?
[*] Kakšne so posebnosti, ki odlikujejo določene vrste rastlin
[*] Kako zdravilne so posamezne rastline?
[*] Kakšna so najnovejša znanstvena dognanja o vzgoji povrtnin?[/list]
Želimo vam prijetno branje
Šparglji so bili najprej zdravilna rastlina
Šparglji so enokaličnice iz družine beluševk, zato jim rečemo tudi beluši. So divji in gojeni, beli in zeleni, obstajajo pa še tudi vijoličasti. Ta lahka zelenjava pa je tudi zelo zdrava. Najpomembnejše snovi v šparglju so: asparagin, arginin, tirozin, valin, purin, fenilalanin, izoleucin, koniferin, vanilin, saponini, čreslovina, citronska, jabolčna in jantarna ter folna kislina. Vsebujejo veliko vitaminov A, B in C, železo, fosfor, kalcij, mangan, magnezij, baker, cink, fluor, jod, eterično olje in mnogo antioksidantov.
Gojili so jih že stari Kitajci ter Grki in Rimljani. V Evropi so jih najprej začeli gojiti v samostanskih vrtovih. Ponašajo se z izredno zdravilno močjo in tudi hranljivostjo. Tudi pri njih pa je treba biti previden.
Več informacij preberite na spletni strani: http://www.7dni.com/%5B/i%5D
Sposojena zamisel
Kmalu bomo z letošnjim koledarjem prijadrali do znamenitih treh ledenih mož in takrat bomo brez strahu postavljali svoje pelargonije z druščino na balkonske ograje ali izpostavljene terasne prostorčke. Zato morda ni odveč namig o uporabi klasične, toda še vedno mikavne zasaditvene kombinacije, kakršna je predstavljena na naši sliki.
Več informacij je dostopnih na spletni strani: http://www.7dni.com/%5B/i%5D
Bršljan, krvnik celulita
Bršljanovi venci proti opitosti
Bršljan ima bogato zgodovino. Stari Egipčani so ga poveličevali kot sveto rastlino boga Ozirisa. Stari Grki so ga posvetili bogu vina Dionizu. Okoli glave so pletli vence, da bi preprečili opitost. Že Hipokrat in Dioskurid sta cenila njegove zdravilne moči. Priporočala sta ga kot zdravilo pri driski, boleznim vranice, ušesnemu vnetju, hudem zobobolu in glavobolu. V srednjem veku so z njim zdravili še naglušnost, nespečnost, motnje vida in neredno menstruacijo. Kot mazilo so ga uporabljali pri kožnih boleznih, kurjih očesih in za zdravljenje ran.
Z bršljanovimi listi nad uši
V ljudskem zdravilstvu so poparek iz bršljanovih listov notranje uporabljali za zdravljenje revme in protina, tuberkuloze vratnih bezgavk ter pri boleznih jeter, vranice in žolča. Zunanja raba bršljanovega prevretka pa se je priporočala za odpravljanje uši, garij in sora, za zdravljenje gnojnih vnetij kože, opeklin, celulita, belega toka in nerednega mesečnega perila, pri živčnih bolečinah, vnetju ven in pri škiljenju.
Več informacij preberite na spletni strani : http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=41006%5B/i%5D
Protibolečinska vrbova skorja
Pomlad ni le čas za nabiranje prvega zelenja, rožic in korenin, pač pa lahko v tem času olupimo tudi nekaj skorje z dreves, kot sta topol in vrba. Olupimo jo z malih, mladih vej, saj bomo tako v naravi naredili najmanj škode. Spomladi se skorja dobro lušči in je v najboljši formi, da jo naberemo za zdravilno uporabo. Seveda jo moramo dobro posušiti, zdrobiti in hraniti v dobro zaprtih temnih kozarcih.
Bilo naj bi jih kar tristo
Čeprav naj bi poznali kar okrog tristo vrst vrbe, se pri nas najpogosteje pojavljajo bela vrba (Salix alba), rdeča vrba (Salix purpurea), iva (Salix caprea), krhlica (Salix fragilis), beka (Salix viminalis) in vrba žalujka (Salix babylonica). Zdravilni učinki vrb naj bi bili približno enaki, vse tudi vsebujejo salicin.
Ne sme manjkati v domači lekarni revmatikov
Za vrbovo lubje na splošno velja, da deluje protirevmatično, protivnetno in razkuževalno. Čaj iz vrbovega lubja zdravi vnetja, znižuje vročino, odpravlja otekline in blaži bolečine, hkrati pa pospešuje potenje in odstranjuje vodo. Kot dodatno zdravilo ga uporabimo pri vseh vročičnih in gripoznih boleznih, povezanih z glavobolom in bolečinami v sklepih. Izjemno ugoden vpliv ima pri revmatikih in bolnikih s protinom, ki naj ga uživajo v obliki kure. Pri sklepnem in mišičnem revmatizmu uporabljajmo tudi vrbove kopeli, obloge in mazila.
Pripravimo čaj iz lubja
Za tiste, ki še nimajo izkušenj s pripravo čaja iz vrbove ali kakšne druge skorje, kratek napotek: eno žličko drobno zdrobljene skorje za eno do dve uri namočimo v hladno vodo, nato pa segrejemo do vretja. Na dan po požirkih pijemo po dve skodelici čaja.
Več informacij je dostopnih na spletni strani : http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=40793%5B/i%5D
Redkvica
Priljubljeni prigrizek ob dietah
Redkvica je prvi glasnik pomladi na zelenjavnem vrtu. Mnogi jo obožujejo zaradi intenzivne rdeče ovojnice in mlečno belega ploda. Ima zelo nizko energijsko vrednost, saj je v njej več kot 95 odstotkov vode. To ne pomeni, da je slaba po hranilni vrednosti, saj že nekaj večjih redkvic popolnoma izpolni dnevne potrebe po kaliju, kalciju, fosforju, vitaminu C in rastlinskih vlakninah, ki so potrebne za boljšo prebavo. Posebnost je prav njena rdeča barva oziroma barvilo antocian. Gre za močan antioksidant, ki zelo ugodno deluje na procese v telesu in odstranjuje nevarne molekule prostih radikalov.
Redkvica vsebuje žveplene spojine, ki varujejo pred nekaterimi vrstami raka, in je zadovoljiv vir vitamina C, ki je potreben za izdelavo kolagena, ta pa je pomemben za kosti, hrustanec, zobe, dlesni, zdravo kožo in zdravljenje ran ter opeklin. Poleg tega razkužuje prebavila in dihala, poživlja presnovo in čisti ožilje. Pomaga pri težavah z jetri in žolčem.
V zeliščarstvu se uporablja tudi kot diuretik. Njene liste lahko stisnemo v zdravilen sok. Če imate težave z jetri in žolčem, si občasno privoščite solato ali namaz iz nje, saj učinkovito lajša težave, povezane s temi organi. Koristi tudi pri putiki, sklepnem revmatizmu, kašlju in odpravljanju hripavosti. Zaradi antiseptičnega delovanja je odlična izbira v boju proti glivicam.
Več informacij na: http://www.delo.si/clanek/106080%5B/i%5D
Barbica
Malo peče, se hitro razraste, cveti rumeno (nekatere druge pa rožnato ali belo) in je za prehrano uporabna vsa. Da o njenem, torej njihovem, razkuževalnem, prebavo spodbujajočem in proticivilizatoznem učinkovanju niti ne govorimo.
To je brokoliju sorodna divjinka iz družine križnic, ki jo uporabljamo podobno in seveda še kako drugače kot brokoli. Ni pa odveč, če vemo, da vsebuje nekajkrat več hranilnih in zdravilnih učinkovin kot brokoli, ki je v naši prehrani z gojenjem zastopan komaj od časa Rima, torej dve tisočletji, medtem ko barbica v naši prehrani v nespremenjeni obliki šteje krepka tisočletja, če ne desettisočletja več. Je ena temeljno sočnih, a tudi grenkih in pekočih predstavnic užitne rastlinske divjine, ki nam pride še kako prav »razredčena« z zelenjavo manj močnega okusa, če ne celo s krompirjem ali testeninami. Seveda ne brez oljčnega olja.
Je dvoletna ali večletna rastlina, ki raste kot plevel po vrtovih, širi se ob rekah, jarkih in na podobnih rastiščih bolj vlažne sorte. Ker je prehransko zelo močna zelenjava, močnejša od tako slavnega brokolija, naj ne preseneti, da so jo nekdaj, predvsem v Veliki Britaniji in drugih bolj severnih območjih Evrope, tudi gojili.
Podobno kot druge križnice je tudi barbica nadvse koristna zelenjava za obrambo pred civilizacijo, torej predvsem pred boleznimi, ki jih povzroča tako imenovan civiliziran način življenja.
Vrsta rudnin in vitaminsko bogastvo (za moč in krepko počutje), zaščitniški glukozinolati, prebavo in presnovo spodbujajoče grenčine – kaj več, razen prve naslednje lakote, sploh še hočemo?
Vodna kreša proti plešavosti
Vodna kreša (Nasturtium officinale), ki ji pravijo tudi draguša, divji hren, drezga, bobovec ali vodni česen, vsebuje več vitamina C kot pomaranče, več kalcija kot mleko, več železa kot špinača in več folne kisline kot banane … Srednjeveški filozof Francis Bacon je ženskam srednjih let dal namig, da z vodno krešo lahko obudijo mladostnost in se znova razcvetijo.
Potoki in studenci so njen pravi naslov
Vodna kreša je nenavadna rastlina, ki se košati v počasi tekoči vodi. Na njeno navezanost na vodo kažejo tudi nekatera njena ljudska poimenovanja, kot so potočarka, rečnik, studenčnica ali vodni dihalnik. Ta trajna zelika si išče najčistejših voda, kjer cvete vse poletje. Raste ob potokih, studencih in vodnih jarkih. Prepoznali jo bomo po značilnih, močno razraslih, prepletenih koreninah in pernatih temno zelenih listih, ki so nekoliko nakodrani. Ima tudi značilen nekoliko ostrejši vonj. Nabiramo jo od aprila do septembra, vendar le v majhnih količinah, saj uporabljamo le svežo in je nikoli ne sušimo. Uživamo samo surovo, navadno v solati ali pa iz nje iztisnemo sok. Pri nabiranju bodimo previdni, da ne izpulimo cele rastline iz vode. Liste in poganjke raje odrežimo z nožem. Pazimo, da rastlino nabiramo v čisti vodi, pred pripravo pa jo vedno dobro operimo. Listi so prijetnega, pikantno pekočega okusa in kot nalašč za spomladanske razkuževalne, čistilne in poživljajoče solate. Kar se zdravilnosti in okusnosti tiče, se brez dvoma lahko kosa s samim regratom.
Podrobnejše informacije preberite na: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=41163
Poslušam ženske v službi in se pogovarjajo o črni detelji, da je jedilna, zato me zanima, kaj se pri njej lahko poje (cvetje, listi) in koliko lahko tega poješ svežega.
Slišal sem tudi, da brokolija in cvetače ne smeš jesti svežih, ker sta lahko škodljiva. Moja žena cvetačo vlaga v kis v kozarce. Kozarce potem da v vodo in ko voda začne vreti jih odstrani, pokrije in počaka, da se ohladijo, potem jih shrani za zimo. Ali je to dovolj temperaturno obdelano, da lahko pozimi ješ v solati?
Ne se razburjati 🙂 tudi sam se moraš malo znajti! 5 sekund sem porabila, da sem v google vtipkala “vodna kreša” in mi je že vrgel tale članek, ker imaš odgovore na vsa tvoja vprašanja.
pa lep dan!
http://www.rozeinvrt.si/zelenjavni-vrt/uzitne-divje-rastine/vodna-kresa.html
Zdravilne zeli v juliju
Mnogo travnikov, do katerih še ni segla kemija, je zdaj v najlepšem cvetenju. Julija bomo nabirali ognjič, rman, šentjanževko, žajbelj, timijan, meliso…
Da bodo zeli učinkovite, morate upoštevati nekaj pravil. Osnovno je, da zdravilna zelišča nabiramo daleč od civilizacije, na negnojenih travnikih in daleč od prometnih cest in hiš. Zmeraj si pripravimo zaloge le za eno leto, ker zelišča s časom izgubljajo zdravilne učinkovine. Nikoli ne trgamo rož, ki so redke in zaščitene.
Pa še eno železno pravilo: ne nabirajte rastlin, če jih ne poznate dobro. Danes malone v vsakem kraju poznavalci zdravilnih rastlin organizirajo tečaje zeliščarstva – storili boste veliko dobrega zase, če se jih boste udeležili.
Več preberite na >> http://bam.vecer.com/portali/7dni/v1/default.asp?kaj=2&id=5554393
Malce z zamudo, pa vendarle.
Ja, žal ne poznam odgovora na zgornje vprašanje, sem pa malo po forumih pobrskala in tudi poguglala, tko da sem spodaj dodala nekaj linkov, kjer se nahajajo nasveti in izkušnje z različnimi vrstami čajev.
Za kaj uporabljate čaje lipe, materine dušice, gloga?
http://med.over.net/forum5/read.php?151,6213350
Čaj iz katerega zelišča ali pa mešanice zelišč vam je najbolj všeč?
http://med.over.net/forum5/read.php?151,6196431
Literatura na temo: uporaba/shranjevanje zdravilnih zelišč
http://med.over.net/forum5/read.php?61,6184173
Kašljanje:
http://med.over.net/forum5/read.php?158,6123871,6148000#msg-6148000
Zelišča in dojenje
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6079350,6096658#msg-6096658
Zeleni čaji:
http://med.over.net/forum5/read.php?239,6074036,6074036#msg-6074036
Kaj in koliko pijete – čaji?:
http://med.over.net/forum5/read.php?93,5932831
Nekaj člankov o različnih čajih:
http://www.viva.si/Iskanje/%C4%8Clanki?query=%C4%8Daji
Učinkovito zdravljenje s čaji:
http://dnevnik.si/novice/zdravje/290395/
Čaj tako dober kot voda: Varuje pred boleznimi srca in nekaterimi vrstami raka
http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042366642
Čaj iz katerega zelišča ali pa mešanice zelišč vam je najbolj všeč?
http://med.over.net/forum5/read.php?151,6196431
Literatura na temo: uporaba/shranjevanje zdravilnih zelišč
http://med.over.net/forum5/read.php?61,6184173