Prebiram forume o drogah, heroin seveda in sem se odločila da tudi sama napišem par stavkov.
Moja super zgodba je ta, da nisem jaz tista v primežu heroina, temveč moj partner. Zgodba je bila že prej aktualna (preden sva se spoznala) vendar je njegova super inteligenca to skrival pred mano celih šest let. No in ko si midva vse lepo ustavriva, dom, avto….jaz zanosim in hopla….on akcija v zadevanje. Hvala bogu zame da ne intravenozno temveč le da kadi ali pa snifa. Pa to sploh ni važno.
Ko sem odkrila kam odteka denar (ogromno denarja – oba imava dobre službe) se mi je vse sesulo. Pojem družine, partnerstva in naenkrat sem postala mama dvema (otroku in njemu).
Celo leto je trajalo da sem sploh komerkomu povedala kaj se dogaja.

No in končno mi je bilo dovolj vsega in sem povedala njegovim in moji staršem. In od tukaj so se začeli mali premiki.
Po nekaj mesecih pritiskov se je spokal na vikend sam in dosegel abstinenco.

Pišem pa predvsem ker sem tako jezna.
Sem se naročila pri psihoterapevtu. Predvsem ker sem čist na koncu z živci in ker se počutim ujeto. Vsak dan poslušam da zakaj sem tolk grozna, zakaj ne upam, da se bo on zrihtal, godil na psihoterapijo in da me ima neskončno rad in da jaz njemu poenim svet.
Boli ka k… da jaz do njega ne čutim nič kot le razočaranje in jezo. No ja malo je še tega da se mi smili, ko skoz ponavlja da on brez mene ni nič.
Pa da ne skrenem s poti. Rada bi vam napisala kako je zgledal moj obisk pri psihoterapevtu. Verjetno je moja napaka ker je ta terapevt včasih delal z odvisniki.
Prvo je bilo da je takšen odnos čist destruktiven za otroka in da samo še nadaljnih pol ure lahko naredi veliko škodo. Naj povem, da med nama ni intimnosti že več kot leto in tudi nobenih dotikov, ne poljubov, ne sočutja.
V drugem delu pogovora pa si ta terapevt meni drzne reči da je vse odvisno od mene če se bo on zrihtal. Kao da sem jaz tišična ženska odvisnika in da takšno delovanje dovoljujem. Da naj ostanem, da se naj sama lepo postavim v psihično stabilnost in potem bo ta ravček odvisnik sledil meni in svet bo spet lep!!!
Da JAZ dovoljujem da je postal odvisnik (čeprav je imel že prej zgodovino, le da jaz nisem vedela zanjo) in da sem samo jaz odgovorna če se porihta!!
Ja in kdo bo porihtal mene???

Tako sem jezna da sploh ne znam povedati. Kao da sem jaz zdaj veliki rešitelj. In ko njemu rečem da imam vsega dovolj in da hočem stran on meni veselo začne z nekim čustvenim iziljevanjem, pa da se on že ne bo odselil in da se naj kar jaz in da naj jaz potem razprodam najino premoženje ker on revček ne bo imel moči!!!
A jst sem pa kao terminator.

Vglavnem plačam pri terapevtu 60eur in on meni da morem vse sama nardit!!!! Tolk sem jezna na te grde oderuhe brez kančka sočutja za tiste ki največ nasrkamo pri vseh teh narkomanskih igrah!
In jaz kar lepo naprej morem furat in razmišljat kje da je, kaj da dela, da nima denarja na računu…..

Res sem jezna. Vsi samo kako so tile revčki narkomani bogi, pa kako jim je trereba pomagat!

Kdo pomaga meni ko praskam skupi za položnice,planice, hrano. Kdo pomaga meni ujeti v ta bedna pričakovanja.
Kdo meni pomaga, ker zaradi čustvene otopelosti ne znam niti uživati v družbi svojega otroka.

Res sem jezna!!! Le zaradi spoštovanja do tega foruma ne uporabljam kletvic, ki verjemite jih je kar nekaj čez tele naše boge odvisnike.

Hvala ker ste me prebrali. Nekam sem to jezo mogla stresit.

Kar ti je terapevt hotel povedati je to, da dokler boš ti kljub odvisnosti ostajala z njim, bo to zanj pomenilo, da se lahko zadeva. Preprosto.

Zakaj si še z njim? Mu zaupaš? Je ta tvoja jeza dobra osnova za odnos? Hočeš, da je on očetovski zgled tvojemu otroku?

knjižnica, Igre Koje Igraju Narkomani (oz. slo prevod). *****

EVO skupine zate in zanjega…zate http://med.over.net/forum5/read.php?261,6408960
za fanta…http://www.na-slovenija.org/kdo.html