Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje Težave z dojenjem – izcejevalni refleks

Težave z dojenjem – izcejevalni refleks

Pozdravljeni,

Ponovno se obračam po k vam po pomoč in nasvet. Sem mamica 5 mesečne punčke, ki sem jo do sedaj uspešno dojila. Pravkar sva se vrnili iz bolnišnice zaradi visoke vročine in vročinskega krča. V času bolezni in bivanja v bolnici je najino dojenje opešalo. Opazila sem, da se manj doji, več spi, posledično temu pa mi je tudi usahnila količina mleka v dojkah. Ugotovila sem, da je težava v tem, da se mi izcejevalni refleks sproži zelo pozno. Punčka se želi dojiti in se prisesa na dojko, potem pa po nekaj potegih in sesanjih obupa, se užali in prične jokati. Če želim, da ponovno povleče imava velike boje in težave, da dojko ponovno zagrabi, če sploh jo.

V bolnišnici so me prestrašili, da nimam dovolj mleka in da si ga naj za kontrolo izsesam in ji ga ponudim po steklenički. Poleg tega je izgubila na teži (cca 200 g) in sem bila ves čas pod stresom, da imajo pa mogoče prav in da naju zaradi hujšanja še ne bodo izpustili iz bolnišnice.

Naj vam povem, da imam doma še 19 mesecev staro punčko, ki sva se uspešno dolijili 8,5 mesecev, potem pa sem samodejno prekinila in postopoma uvajala adaptirano mleko po steklenički. Tudi z njo sem imela v začetku težave in sem se večkrat obrnila na vaš forum in prosila za vašo pomoč. Prebrala sem veliko člankov, knjig in vaših odgovorov. Vem, da se izčrpana količina mleka ne more primerjati s tem, kar otrok popije otrok na dojki in da se mleko ne izgubi čez noč. Vztrajam na vso moč in se trudim in si močno želim, da bi premagali krizo.

Na vas se obračam, ker me zanima kako si naj pospešim izcejevalni refleks oz. skrajšam čas, da do njega pride. Pred podojem se odstraniva v sobico, kjer je mirno in brez motenj. Kljub predhodnem masiranju dojke in bradavice do ščemenja v dojki, ko pride do izcejevalni refleksa, pride zelo pozno, včasih prepozno. Poskušam se sprostiti, kolikor se da, vendar iz svoje kože ne morem.

Zanima me tudi kakšna je količina mleka, ki naj bi ga 5 mesečni otrok pojedel v 24 urah. V bolnišnici sva imeli kontrolo dojenja in je čez dan zaužila cca. 400g mleka, kar so mi rekli, da je premalo. Običajno se hraniva na 2 uri čez dan in nato še 2-3 na noč. Čez noč spi mirno, po podoju jo položim v posteljico in spi dalje. Čez dan pa je po podoju živahna in nasmejana. Na dojki se ne želi cartati, ko konča s hranjenjem običajno zahteva dudo.
Vem, da je pokazatelj ali otrok dobi dovolj mleka koliko je polulanih in pokaknih pleničk čez dan. Naj povem, da je v bolnišnici imela skoraj vsako pleničko pokakano, doma pa 1-2 minimalno. Razen okoli 3 meseca, ko je kakala vsak 6 dan, pa takrat obilneje. Tudi polulana plenička je skoraj vedno.

Povedati moram tudi, da je punčka nedonošenček in da se je rodila v 36 tednu in 2 dneva z 2410g. Sedaj pri 5 mesecih tehta skoraj 6 kg. Vse to sva dosegli samo z dojenjem.

Vaš forum berem redno in ga zelo spodbujam in odobravam. Meni je zelo pomagal. Veliko člankov sem si natisnila in jih veselo pošiljam ostalim bodočim mamicam in jih spodbujam pri dojenju.
Za vaš odgovor se vam že v naprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Nataša

Pa še nekaj bi dodala. Tudi po tem, ko si z masažo dojk in bradavice povzročim izcejevalni refleks, enkrat pije, drugič pa spet ne. Razmišljam, da jo mogoče moti, ko mleko ne teče več v curku in se mora sama močneje potruditi, saj ko ji ponudim drugo dojko spet vleče, dokler teče samo. Ko curka ni več se prične kregati in jo pomirim samo z dudo. Dojke ponovno ne zagrabi ali pa jo po dveh potegih izpusti. In to se ponavlja dokler poskušam. Sam podoj na eni dojki ne traja dolgo, 2 min ali mogoče malo več. Skrbi me, da mogoče tako zaužije samo prednje mleko, tisto bolj kalorično pa ne.
Pri njeni starejši sestrici sem prav tako imela težave s kratkimi podoji. Njen podoj je bil samo na eni dojki in to max 5 min, vendar dovolj, da se je najedla. Teža je napredovala in sem se nehala obremenjevati.
Dokler nisva z mlajšo sestrico pristali v bolnišnici, je dojenje potekalo normalno. Enkrat je jedla več, drugič manj, v povprečju pa dovolj, ker je lepo napredovala s težo. V bolnišnici so me popolnoma zmedli in izgubila sem samozavest.

Torej še enkrat vas prosim za vaše mnenje, nasvet in pomoč.

Hvala in lep pozdrav,

Nataša

Pozdravljeni, Nataša!

Vaša 5m dojenčica se je dojila brez težav do bivanja v bolnici. Rojena je nekoliko prezgodaj, vendar je do 5m brez dodajanja pridobila tri kg in pol in je že lepo znotraj krivulij teže dojenčkov. To je vsekakor super, napredovanje nedonošenčkov je v prvih mesecih in prvem letu zelo pomembno za njihov nadaljni razvoj in vse čestitke, da vama je uspelo nadoknaditi zaostanek. Zdaj, kot pravite, se doji le na kratko in več joka, skrbi vas, ker dolgo traja do sproženja izcejalnega refleksa in ker ne veste, kako je s tvorbo mleka pri vas.

Povsem razumem, da je lahko samozavest načeta, kljub dobremu dojenju v prvo in zdaj do te situacije, in se strinjam, da je za vas pomembno, da si jo povrnete. Morda to ne bo šlo čisto takoj, a tudi majhni koraki so vredu!

Zelo mi je žal, da so v bolnišnici pristopali do vaju z neprimernimi informacijami in zastarelimi metodami preverjanja dojenja, najbolj pa me žalosti, če je mamica namesto pomoči in podpore deležna zastraševanja. Tvorbo mleka je namreč mogoče zadržati ali povečevati celo, če je otrok v krizi, če ima težave z napredovanjem. Večina mamic bi pri tem seveda potrebovala pomoč. In morda otrok resnično rabi pomoč z dohranjevanjem, da dodatno ne opeša še zaradi bolezni, vendar tudi v tem primeru ni nobene potrebe, da bi mamico deklasirali in strašili, da je kaj narobe s tvorbo mleka. Možno je, da je bila vaša deklica šibka zaradi bolezni in se ni zmogla dobro podojiti ter je zato rabila pomoč. To pač nima nujno kaj dosti zveze z vašo sposobnostjo tvorbe mleka, kajne. Ampak deklici je bilo vseeno treba nekako pomagati, če je težo izgubljala ali se vidno slabo dojila. Lahko bi vam morda ponudili tudi opcijo dodatnega izrčpavanja vašega mleka, morda obstaja tudi laktarij, ki bi ga uporabili… skratka, škoda, da ni bilo več razumevanja, ampak je kar je in treba je gledati naprej.

Lahko pojasnite, kdaj je vaša deklica izgubila teh 200g? Je bilo to ob zbolevanju, v bolnici oz. že prej? Je deklica v zadnjem mesecu na spodnji meji napredovanja (vsaj 350g mesečno)?

“Opazila sem, da se manj doji, več spi, posledično temu pa mi je tudi usahnila količina mleka v dojkah.”
***Če je to trajalo teden, dva ali več, potem je možno, da se vaša tvorba mleka zmanjša, a ob več dojenja se lahko to že v par dnevih bistveno spremeni. Koliko podojev pa imate trenutno? Po eni strani je kar pričakovano, da je otrok morda zaradi bolezni neješč. Mnogi imajo prav opazen poskok v rasti, nenasitni postanejo, ko bolezen pojenja in se pozdravijo. Bodite pozorni na to, ali je deklica zdaj je na videz vredu in zdrava in je že prišel ta čas, da jo lahko še vi k temu malce spodbudite.

Ste poskusili podojiti v spanju ali takoj ob zbujanju, če bo tedaj mirnejša? Ali lahko dojite malo dlje tedaj, ko je že delno uspavana? Npr. ji ponudite dudo in ko delno zaspi, dudo zamenjate za dojko in se deklica še nekaj časa doji, dokler trdneje ne zaspi in sesanja ne zmore več?

“Ugotovila sem, da je težava v tem, da se mi izcejevalni refleks sproži zelo pozno. Punčka se želi dojiti in se prisesa na dojko, potem pa po nekaj potegih in sesanjih obupa, se užali in prične jokati. Če želim, da ponovno povleče imava velike boje in težave, da dojko ponovno zagrabi, če sploh jo.”
***Pomislila sem, da ima deklica zaradi okoliščin sesalno zmedo oz. da vsaj v določenih situacijah preferira stekleničko in močan tok iz nje.

Tehnike sproščanja za sprožanje lažjega izcejanja mleka so v glavnem naslednje:
– da se za vsaj 5 min do pol urice pred črpanjem/dojenjem uležemo, sprostimo telo (lahko izvajamo tudi kakšne avtosugestivne vaje za sproščanje, težko telo, potovanje skozi vsak delček telesa in počasno prebujanje)
– pomoč gravitacije (nagnjenje naprej, stresanje dojk, dojenje v pomožajih, da slonimo nad otrokom)
– mehko in globoko ritmično dihanje (ritmično dihanje skozi nos, pri tem lahko dvigujete prsni koš, pomaga pri umirjanju in prav tako pomaga žlezi pri sproščanju oksitocina)
– segrevanje (sproščujoč tuš ali čim bolj topli obkladki na dojkah tik pred podojem, nasproten učinek dosegamo, če imamo hladni dojki oz. če nas zebe, zato se tudi dovolj toplo oblecimo prek celega dneva, tudi za doma)
– masaža, kar ste že omenili (večinoma jo izvajamo z nežnim stresanjem tkiva, nežno prstno masažo s konicami, spodbujanjem enega predela dojke za drugim, s čim dojki tudi segrevamo in stimuliramo)
– kompresija, stiskanje dojk (gre za iztiskanje mleka, tako da tkivo potiskamo nazaj s t.i. C prijemom, približno 1,5-2cm za bradavico, iztiskanje ne sme boleti, lahko se seveda izvaja tudi s črpalko, kar je manj obremenjujoče, to ponavadi deluje bolje)
– pitje tekočine (pred ali na začetku podoja počasi spijemo velik kozarec mlačne vode, toplega čaja, kaj sproščujočega in naravnega, lahko tudi lepo dišečega, če nas to pomirja)
– vizualizacija (predstavljajte si nekaj lepega, kraj ali občutek, čustvo, ki vam je posebej pri srcu in kjer se počutite zelo prijetno, globoko in sproščujoče ritmično dihajte, predstavljajte si, da bo mleko zdaj zdaj steklo po vodih, zamislite si potočke mleka, ki tečejo po mlečnih vodih in bodo vsak čas na cilju; če je otrok nemiren, lahko ohranite vizualizacijo tako, da mu šuškate, ga tapkate po ritki, vstanete in se rahlo zibate ali ritmično delate majhne korake)
– masaža mamice (nekdo, ob katerem se mamica dobro počuti, se postavi zanjo in nežno rahlo masira hrbtne in vratne mišice, sprosti mamino držo)
– dvojna stimulacija (nekatere mamice ugotovijo, da jim koristi, če otročka dobro podprejo in na drugi strani podstavijo plenico ter stimulirajo hkrati še drugo dojko, npr. z masažo, kompresijo; nekatere so celo tako vešče, da pristavijo črpalko in stimulirajo drugo dojko s črpanjem, kadar jim gre črpanje sicer dobro od rok in ob njem niso napete)
– nosni sprej s hormonom oksitocinom (kadar druge tehnike odpovedo oz. niso zadostne, se začasno lahko uporabi tudi sprej, ki ga predpiše zdravnik; uporabljamo ga nekaj časa, ne preveč pogosto, saj lahko z dolgotrajnejšo uporabo telo postane manj dovzetno za lastno stimulacijo in sproščanje oksitocina; kljub tem zadržkom pa nekatere mamice ugotavljajo, da je v kriznih situacijah sprej lahko neprecenljiva pomoč in so bolj sproščene že samo zato, ker vedo, da če ne bo šlo, je zadevica na polici in lahko posežejo po njej, že samo to, da ga kakšna mamica ima, jo dela bolj sproščeno)

Poskusite kaj od tega, če običajne metode ne bodo delovale, priporočam, da prosite zdravnika za sprej. Umik v mirno sobo je vsekakor lahko dobrodejen.

Če bo deklica nemirna, vam bo morda v pomoč tudi vedenje, da ni nujno, da jo čisto zdaj in takoj podojite. Pomirite sebe in njo, morda ji odvijte pleničko ali jo dvignete in jo motivirajte s kakšno igračo, zanimivim predmetom, aktivnostjo, gledanjem v ogledalo, plesanjem, dvigovanjem v zrak. Ko bo mirna, poskusite čez nekaj časa, npr. 10, 15min, spet ponuditi dojenje.

Deklica je že večja – ste poskusili, da vam sedi v pokončnem položaju na kolenu in ponudite dojko, kot da bi se recimo ograli, ji vmes prigovarjate, jo gledate v oči ipd.? Nekateri dojenčki se v tej starosti upirajo klasičnim položajem za dojenje, kar nervozni morda postanejo, če jih začnemo polegati… Morda se lahko nekaj časa igrata v sobi na kavču, postelji, se obračata ali trgata časopisni papir, delata kakšne igrice s prstki ali rokami, nato pa, ko bo umirjena, brez posebnih priprav ponudite dojko. In jo tudi umaknete, če ne bo šlo.

To, da je deklica stara že 5m, je morda olajševalna okoliščina še iz enega razloga. Morda bo znala lepo srkati iz kakega širokega plitkejšega kozarca? Poskusite najprej z vodo. Če bo šlo, ji vedno lahko na ta način ponudite tudi mleko. Prilagojeno ali načrpano, karkoli boste pač imeli pri roki, če vas bo skrbelo, da je bilo prek dneva npr. premalo dojenja. Enako dobro bi bilo, če bi tekočino (poskusite z vodo ali čajem) sprejela po žlički. To bi vam omogočalo, da se ne ubadate s stekleničkami, povsem izločite dejavnike sesalne zmede, ki verjetno otežujejo prehod nazaj na polno dojenje, ob slabih dnevih in slabšem dojenju, zavračanju, kreganju… pa imate še vedno to možnost s kozarčkom ali žličko, da deklico dohranite. Lahko večkrat po malem.

“Zanima me tudi kakšna je količina mleka, ki naj bi ga 5 mesečni otrok pojedel v 24 urah. V bolnišnici sva imeli kontrolo dojenja in je čez dan zaužila cca. 400g mleka, kar so mi rekli, da je premalo.”
***Starostno ni opredeljeno, šteje telesna teža. Povprečno 150ml na kg telesne teže dnevno, razpon pa je sicer precej velik, 120-180ml. Torej najmanj 700ml v 24h, povprečno okoli 900ml v 24h za 6kg otroka. Je pa res, da dojenje težko merimo, kajne.

Če bo mogoče, bi na prvo mesto postavila poleg umirjanja situacije pogosto ponujanje dojenja. Če to ne bo mogoče, pa bi bilo super, če bi lahko preverili rezultat po tednu dni, če boste glede števila podojev in časa dojenja v skrbeh. Morda lahko pokličete patronažno sestro, če bi deklico prišla stehtat in nato po tednu dni ponovno. Pleničke so vam za orientacijo, ne bodo pa povedale čisto celotne zgodbe. Lahko pa boste bolj mirni, če bo dobro polulana in tudi vsak dan ali podobno kot doslej pokakana.

Ponudite vedno obe dojki. Tudi ponoči, če gre.

“Tudi po tem, ko si z masažo dojk in bradavice povzročim izcejevalni refleks, enkrat pije, drugič pa spet ne.”
***To lahko kaže, da sploh ni vedno problem v izcejanju. Možno bi bilo, da kdaj preprosto še ni dovolj lačna in dojke tedaj noče oz. ne potrebuje. Če sumite, da se odmakne kar tako, preden je sploh poskušala dobro sesati, potem bo morda sesala bolje, če še počakate in bo bolj konkretno lačna.

“Razmišljam, da jo mogoče moti, ko mleko ne teče več v curku in se mora sama močneje potruditi, saj ko ji ponudim drugo dojko spet vleče, dokler teče samo. Ko curka ni več se prične kregati in jo pomirim samo z dudo.”
***To načeloma počne kar veliko malce večjih dojenčkov in ni nujno, da je kaj narobe. Ko tok mleka ni več intenziven oz. ko so posesali večino razpoložljivega mleka, prenehajo. Tako izkušnjo ste že imeli… zato je toliko pomembneje, da se osredotočite na ponujanje, a raje ne kakšno siljenje oz. podoj za vsako ceno, sproščanje obeh, sebe in deklice, pa tehtanje.

Če imate trenutno precej dodatka, nikjer ne piše, da ga ne boste prav kmalu zmanjšali. Še posebej z uvajanjem GH, ki se tudi bliža. Zato ga zmanjšujte postopno in počasi, ko bosta obe pripravljeni, da ne bo še to najedalo vaše samozavesti in vam povzročalo novih dvomov.

Še dve podobni vprašanji v pomoč – Težave z izcejalnim refleksom:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4678694 (7t)
http://med.over.net/forum5/list.php?94,page=1#msg-4897375 (5m)

Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri La Leche League International Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche-League-Slovenija/193282127382188 Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825

Pozdravljeni,

Z velikim veseljem vam sporočam, da smo prebrodile krizo in da se še vedno uspešno dojiva. 🙂 Upoštevala sem vaše nasvete, predvsem tehnike sproščanja pred podojem. Pričeli sva tudi že z gosto hrano in veselo napredujeva, uvajava že tretji obrok na dan. Dojenje je ponovno umirjeno, izcejevalni refleks se sproži dokaj hitro in moja samozavest je povrnjena. 🙂

Še enkrat najlepša hvala za vaše nasvete in pozitivne besede.

Lepo vas pozdravljam,

Nataša.

Hvala, ker ste se oglasili, zelo sem vesela, da ste lepo umirili situacijo, čestitke!

Mojca Vozel, svetovalka za dojenje pri La Leche League International Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche-League-Slovenija/193282127382188 Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825

New Report

Close