Pozdravljeni!

Na hitro pogledano bi sicer marsikdo lahko rekel, da je moja tema najbolj primerna za zakonsko posvetovalnico, vendar smatram, da je bistvo razdora zveze v RAZLIČNIH KARAKTERJIH, pojmovanjih sveta in medsebojnih odnosov, zato sem se obrnil na vas.

Takole, z lepšo polovico živiva skupaj že 3 leta, pri njej doma, kjer stanuje še njena mama. Očeta nima.
Med nama je 8 let razlike, kjer sem jaz starejši, malo čez 30 let. Oba sva pred tem imela že razmerja in oba sva izobražena inteligentna človeka. Najina skupna lastnost je predvsem ogromna količina inteligentnih in konstruktivnih pogovorov, brez čenč, ogovarjanj in tračev. Oba veljava v družbi za izredno simpatična, ona je poleg tega tudi na pogled lepotica in manekenka, medtem ko jaz malo zaostajam na tem področju, vendar to moti predvsem mene. Tistih par odvečnih kiligramov izdatno nadomeščam z obilico humorja, pa smo vsi veseli.

Na začetku najine zveze nama je bila skupna tudi neverjetna eksplozija čustev, veliki pok, ki si ga nisva mogla niti predstavljati. Fantazija filmskih ustvarjalcev se nama je zdela ob tej izkušnji kot sij kresnice napram sončni svetlobi. Bil sem že prej zaljubljen, zatreskan in mahnjen, ampak take intenzivnosti, take globine čustev v celotnem spektur čutnosti – ne, tega si nisem znal niti prifantazirati!
V glavnem, zatreskala sva se drug v drugega tako močno, da sva šokirala sebe in vso našo bližnjo živo okolico. Že po nekaj mesecih sem se preselil k njej, ker je tam neprimerno več prostora. In sva živela. Z njeno mamo.

Vse lepo in prav, vendar je tudi v najini največji zaljubljenosti prihajalo do trenj, ko sta se udarila najina karakterja. Oba sva LEVA po horoskopu, karakter pa imava precej različen.

Jaz sem – čeprav 8 let starejši – večno zaljubljeni optimist, človek z veliko mero humorja, inteligence in ljubezni, z veliko potrebo biti ljubljen. V najinem odnosu sem si izoblikoval prav kronično potrebo po nenehnem dokazovanju ljubezni, objemanju, lupčkanju, crkljanju in podobnih nežnostih. Spolni odnosi do dvakrat dnevno so bili pa samo še začimba na mojo potrebo po intimi.

Ona, moja ljubezen, pa je malo drugačna. Jasno, vsi smo drugačni. Prav tako je simpatična in prijazna, je pa zalo individualen karakter, ki se ob problemih in čustvenih pretresih zapre v svoj svet. Takrat ne samo, da ne rabi nikogar, takrat smo ji vsi odveč. Iskreno me ljubi, vendar se distancira od pristnega telesnega stika, čeprav se trudi. Recimo, poljubi, čeprav jih je en tisoč, so vsi takšni, bolj površinski. Objemi so sterilni, objame me z rokama, telo pa drži proč.
Tale slednja vedenjska karakteristika je verjetno tudi posledica skrajno neprijetne intimne izkušnje iz rane mladosti, pravzaprav iz poznega otroštva, zato sem se navadil njen strah pred tesnim fizičnim stikom jemati kot del vsakdana.

PROBLEMI pa so začeli nastajati, ko je žar ljubezni počasi usihal in je na površje začel prihajati najin karakter. Pravzaprav je tisti žar ljubezni začel predvsem pri njej, ker jaz sem še dandanes, po treh letih, zatreskan v njo kot nek najstnik.
Vedno je prihajalo do sporov zaradi principa akcija-reakcija, na primer:

– Prvi primer:
Ona je v kuhinji, jaz pa v dnevni sobi, pa ji rečem, ali mi lahko, ko že prihaja sem, spotoma prinese še kozarec vode. Ona me sliši, sprejme naročilo, vendar ne reče ničesar. Ponovim prošnjo, zopet sliši in zopet se ne oglasi. Ko tretjič ponovim prošnjo, češ, alo, ali me ne slišiš?, mi odvrne, kaj sem tečen, saj me sliši in mi je že pripravila tisti kozarec vode.
Okej, tule ne glejmo kozarec vode, ki bi si ga lahko tudi sam prinesel. Osredotočimo se na MOJO potrebo po povratni informaciji, torej “Prosim, prinesi mi kozarec vode” – “Velja, ljubi, samo kruh še odrežem”. Če te povratne informacije nisem dobil, sem bil malo jezen, ker sem vse skupaj prevedel v meni razumljiv način: ONA ME IGNORIRA!
Z njene strani pa je bilo vse okej, slišala me je, prinesla je vodo in mirna Bosna.

– Drugi primer:
Pri omarici za čevlje se obuvava. Jaz si ravno natikam čevlje, ko pride ona za mano in si začne z besedami utirati pot: “Samo malo”, češ, naj se ji malu umaknem.
In zakuha v moji glavi: Zakaj bi se pa jaz njej umikal? Če želiš mimo, pojdi mimo, ne pa da mene umikaš!
In tah “Samo malo” je polna hiša. Ko gledava TV, ne zdrži 15 minut, ne da bi mi, sicer nežno in prijazno, odvzela daljinca in prestavljala programe po svoje. Redko, redko kdaj vpraša, ali lahko prestavi program.

– Tretji primer:
Sva veselega razpoloženja, razigrana, pohajkujeva po mestu in zagleda svojo prijateljico. Ahoj, dej, greva na kavico. Pa ji predlagam, da naj kar greta na kavico, jaz skočim pa ta čas do prijatelja, tudi na kavico in na tehnični razgovor. Super, enkratno.
Sedaj pa PROBLEM: Jaz 100%-no pričakujem poljub, tisti zadnjo pozornost ali pa vsaj dotik z roko za slovo. NAK! Niti pogleda me ne več in odbezlja s prijateljico. Ona vsa srečna in vesela, jaz pa z dolgim nosom, ker tako samoumevno in sebično pričakujem tisti poljub.

– Četrti primer:
Cel dan me ni, sem na poslovnih potovanjih. Pridem zvečer domov in JAZ pričakujem objem, stisk telesa, poljub, NJEJ pa zadostuje en prijazen pozdrav. In sem razočaran in nezadovoljen.

Vse to razočaranje, nezadovoljsvo pa potem preusmerjam na taščo, torej njeno mamo. Večino stvari mami ne rečem v obraz, ker je tako močen karakter in tako trdna ženska, da noben mosški ni zdržal ob njej. Ni tečna, ni vsiljiva, vendar s svojim obnašanjem, čisto podzavestno in samoumevno, kaže, kdo je suvereni vladar ozemlja. Ona je absolutni gospodar posestva in življenja na njem.
No, in ker me je na začetku zveze mama enkrat zelo grdo okarakterizirala, se mi je močno zamerila. In od takrat dalje obrnem vse slabe luči, reflektorje in žarnice na njo!
Jamram pa moji dragi. Največja napaka! Moji dragi kritiziram NJENO MAMO. Čeprav ve, da mama nima prav in da je obupna in neznosna, je vseeno to njena mama in podzavestno se moja darling obrača PROTI meni, ker napadam njeno tabu temo, njeno mamo.

—-
Ja, preden zaključim in postavim finalno vprašanje, moram še povedati, da so bili vsi najini spori ISTEGA TIPA: Moje nezadovoljstvo na njeno reakcijo. Vedno. Sploh se ne spomnem, da bi se kdaj skregala za kakšno konstruktivno zadevo – vse probleme v življenju sva reševala sporazumno in jih tudi rešila.

SEDANJA SITUACIJA:
Iz tistega nezadovoljstva pa je prišla situacija, ki nama je prevladala sedaj:
ONA ne vidi več najine bodočnosti, ne vidi me več kot partnerja, ampak kot prijatelja, torej, nisem ji več intimno privlačen, sem ji pa edini, najkvalitetnejši in vsevedni prijatelj. Ki ji pomaga rešiti vse probleme.
Tako imava sedaj spolne odnose enkrat na teden ali dva. Če. Pa še takrat, ko sva v zanosu intime, imava OBA dostikrat občutek, da seksava samo še za statistiko, ne pa iz osebnega zadovoljstva. Sicer se razvnameva in – ne boste verjeli – VEDNO oba doživiva vrhunec, odnos pa traja povprečno eno uro do uro in pol. In takrat sva eno, največja zaljubljenca na svetu, ki potem zaspiva tesno objeta, ne glede na čas dneva.
Vendar so takšni trenutki redki oziroma, imam občutek, da jih moja darling zavrača. Ne želi si več intime, ne želi si objema, ne želi si prijazne besede, ko se srečava.
Pravi, da se je ohladila. Da me ima izredno rada, vendar samo kot prijatelja. Globja čustva do mene pa sem verjetno uničil s stalnimi napadi na njeno obnašanje in njeno mamo. Zato me ne more več ljubiti, niti mene, niti kogarkoli drugega.

SEDAJ PA PROSIM ZA ODGOVOR:
Kaj mislite, je okej najin DOGOVOR, da prekineva razmerje?
Tako sva se pogovarjala pred 3 dnevi in se odločila končati zvezo. Ona to sprejema trpko, s praznino v duši in zaprta vase. Jaz pa tiščim v sebi, dokler ne izbruhne. In potem joka, trgam se, dušim se v solzah. Dan in noč, zaprt v sobi jokam. Zakaj? Zato, ker jo imam še vedno neizmerno rad, ker sem še vedno zaljubljen vanjo in ker ne verjamem, da bom še kdaj lahko koga tako intenzivno in iskreno ljubil.
Rad bi nadaljeval razmerje, ker sem v teh parih dneh prišel do spoznanja, da ne morem gojiti sovraštva do njene mame, nit ne smem biti tako netoleranten do njenega načina odnosa do mene.
Če bi se odločil in želel nadaljevati razmerje in seveda, če ga moja (bivša) darling sprejme, me pa skrbi samo eno: Ali bo zmožna ponuditi dovolj intimnosti, vsaj približno toliko, kolikot je jaz potrebujem? Kot intimnost pa mislim vse, kjer sta telesi skupaj, ne samo seks!

Kaj pravite, tisti ki ste zdržali do konca tega pisanja?
Naj poskusiva nadaljevati z novimi parametri?
Naj si vzamevateden, mesec za razmislek?
Ali naj se kar sprijazniva z dejstvom, da nisva za skupaj in prej kot preboliva, bolje bo?

———
Hvala vsem, ki boste prebrali ta članek.

Spoštovani Andrej,
kot psihiatra bi me zanimal še partnerkin pogled na zadevo, v celoti pa vajina siceršnja življenjska pričakovanja.No, odzivov obiskovalcev foruma bo dovolj.

V podobni situciji

Zanimivo pisanje. Zanimiva in tako zelo poznana zgodba. Z nekoliko zamenjanimi vlogami.

Najbrž je premlada za takšen odnos, kakršnega od nje pričakuješ. In si vsekakor prezahteven. Sklepam, da si prevzel ‘vlogo’ ženske v razmerju (sodeč po močni želji po intimnostih, katerim pa ona ni kos…), ona pa vendarle ni dovolj močna, da bi igrala moško vlogo.

Odgovor na tvoje vprašanje je: prekini in pojdi dalje. Odnosi, kakršnega imata trenutno, so zelo destruktivni, in ob njih v trenutku izgubiš kar nekaj let. Kot kaže, nimata istih pogledov in s tem se, čeprav je težko, sprijazni. Čim prej, tem bolje. Ne idealiziraj, glede na to, da si sam še zelo zatrapan, ona pa se je ohladila. Si se vprašal, zakaj sploh vztrajaš, glede na to, da je njeno odmikanje tako izrazito? S tem samo kažeš, koliko se dejansko ceniš.

In vedi, prijateljstva med bivšima, vsaj takoj po prekinitvi, ni! Ker je skok v posteljo preenostaven, odnos pa je iz dneva v dan bolj skvarjen. Na koncu te počaka samo še globoka bolečina, prizadetost, gnus in prezir. Do nje, samega sebe, ljubezni. Solze, izpovedi, obljube, kako bosta poskusila in se potrudila, ne morejo priklicati nazaj tega, kar je bilo in sta uničila z napačnimi pričakovanji v zvezi. Zaljubljenost, spoznavanje in prilaganje. To je normalno sosledje, vendar sta vidva pogorela ža na drugem. Poti nazaj ni, naprej pa zaradi različnosti karakterjev tudi ne! Zveza niso romantičen začetek in divji premiki v želodcu, marveč nekaj globljega. Podobni interesi, spoštovanje, zaupanje, kompromisi, dogovori, vse v mejah normale. Tega pa je, v tvoji zgodbi, zaslediti zelo malo.

Pojdi dalje. Vzemi si čas za sebe in najdi deklico, ki ji mati (sodeč po njenem odnosu do moških, je hči le pobrala njene vzorce, tako, da tvoje začudenje, zakaj je takšna, kot je, niti ne sme biti preveliko) ne bo usmerjala in vodila življenja in predvsem ne pričakuj in zahtevaj preveč.

Pa čimmanj solz.

Ojoj, prav žalostna zgodba. Bi pa rekla takole: če sta tako daleč in sta sporazumno sklanila, kar pač sta, se tega držita. Verjetno je tudi partnerka dobro premislila, kaj je bolje zanjo in za vaju. Vem, boleče… Ti se kar razjoči, kadar bo prehudo… Hkrati pa se že malo ogleduj naokoli. In negujta prijateljstvo ( če boš tega sposoben ).
Vse bo še dobro, boš videl. Tudi ti boš še našel svoj mirni pristanček. Pazi se le, da ne boš svojo bodoče nehote primerjal z bivšo. Drži se!
P.S.
Jaz takole trpim že kakih pet let…

… čeprav vem, da ni poti nazaj…

VAJIN DOGOVOR NI NAJBOLJ OK.
KER SE JE ODNOS ŠELE DOBRO ZAČEL. SAJ ČLOVEK NE MORE OSTATI ZALJUBLJEN – OZIROMA MORA TAKE LEPE TRENUTKE SE NAUČITI OHRANIT.
ZDAJ BI RAVNO MORALA ZAČET GRADITI ODNOS, NE PA DA GRESTA NARAZEN.
NO, POTEM NE NAPADAJ NJENE MAME, TUDI ČE JE NE VEM KAJ, ČE VEŠ DA JI JE TO GROZNO. SAJ BIBILO VSAKEMU. TUDI TEBI.

NO PA SREČNO. ČE HČEŠ ŠEKAJ VPRAŠAJ. PA KAKO KNJIGI O ODNOSIH MOŠKI – ŽENSKA PREBERITA SKUPAJ. BO POMAGALA.
ANN

–

a veš kaj … dej mal ljudem zadihat, pa tud teb ne bi škodovala sprememba klime …..

sicer pa, naredi kar hočeš, a vedi , da posledice nosiš sam ….

Meni se zdi, da svojo partnerico malce dušiš in ji je sedaj dovolj, česar pa ne morem trditi 100%, ker ne poznam vsega, vseeno pa tvoje pisanje kaže v to smer.
Mislim, da ji gre kakšna stvar že na živce, če ti noče več odgovoriti, dati poljuba…Najbolje, da vprašaš njo. Če že končujeta, naj ti vsaj po resnici pove, zakaj je tako.
Želim ti veliko uspehov in upam, da boš uspel rešiti zvezo, ki ti veliko pomeni.
Mitja

Uff. Sem ravno tu nekje kot ti. Star tam že malo bolj čez 30, ravno sem zaključil 3 letno zvezo, poslovnež, itd. itd.
Jaz sem imel sicer drugačno dekle, čisto nasprotje in si niti v sanjah ne predstavljam, ob dejstvu da sem ambiciozen, da imam relativno visoko izraženo pozitivno agresivnost, izjemno dinamiko, da bi bil ob meni podoben človek. Hitro bi se stepla.

1. Če doslej pri vama ni dosti pokalo bi jaz poskusil ponovno in ne kar na hitro zaključil. Premalo informacij je o tem kako se je odnos ohlajal, če se je sploh ohladil. Ali pa če je sploh kdaj bil čustveno res vroč. Enormno veliko seksa namreč še ne pove, če se je tvoja dama kdaj res “zakurila” tudi čustveno. Nekatera dekleta so pač bolj hladna, nekatera ne zmorejo pokazati čustve.

2. Kaj bi jaz naredil? Če bi jo imel res zelo zelo rad bi se odkrito pogovoril o vseh svojih dvomih, strahovih, pretehtal skupaj z njo pluse in minuse in potem videl, če ima ona še kak interes.

3. Če prav razumem je stara tam okoli 23 let. Hmmm, mlado mlado. Danes se punce ženijo pri 28ih, 30ih in ti si boš do takrat zaželel otrok in družinskega življenja vsaj 1.000x ali pa si jih celo že zdaj. Mislim, da njo mika življenje tebe pa družina. In to je po mojem problem, ki ga ona občuti kot strah.

Zanima me kako boš rešil zgodbo. Jaz sem svojo že in sedaj gledam naprej. Življenje je danes tako dinamično in polno informacij, izzivov, da ljudje nimamo več pravih vrednot, urejenih misli, nič nam ni dovolj in rezultat vseh problemov celotne družbe so tudi sila redke dobre partnerske zveze. Včasih se mi zdi, da je živeti v dvoje dokler… samo še grafit na neki stari steni, ki so jo pozabili porušiti.

Veliko sreče ti želim, iz srca.

So dobri in slabi dnevi in tako je treba gledati na vajino razmerje. Kaj več pa mislim, da ni potrebno, mislim, da ti bolj kompliciraš kot ona.
Oprosti, nisem mogla prebrati vse do konca, le do kozarca vode. Zdi se mi, da je to premalo povedano. Morda ji vedno naročiš kozarec vode, pa je imela slab dan.
Če imaš kaj njo rad, pojdi v knjizico in kupi vse knjige, ki jih je napisal John Gray o ljubezni. Mislim, da je to pravo ime, naslov ene od njegovih knjig je Vse česar vam mati ni povedala, oče pa ni vedel.
LP!

Ja, hvala za odgovor, čeprav je pravzaprav samo razširitev vprašanja.

Torej:
Partnerkin pogled na zadevo je malo drugačen od mojega in ga bom poskusil v par stavkih predstavti, mogoče jo bom pa nahecal, da še ona sede za computer in napiše svoje. Da bo original.
Kolikor pa je meni znano, torej tako, kot si JAZ predstavljam njen pogled na to zadevo, je pravzaprav ona tista, ki je predlagala razdor zveze. Jaz sem sicer večkrat v žaru prepira dejal, da če bi imel kam iti, bi šel, vsaj za teden dni, ampak sedaj je ona tista, ki drži nit najinega dogovora o razdoru zveze. Ona je 100%-no trdna v svoji odločitvi… Hja, zdajle vidim, da NE morem pisati v njenem imenu, ker so tukaj podrobnosti, ki jih jaz pač razumem, ampak original je le original. Tako da niti priblišno ne morem ponuditi prave slike NJENEGA mnenja.
Bom ji predlagal, da se udeleži foruma, čeprav TEŽKO, ker bi to pomenilo, da je v svoje 100% -no trdono odločitev vnesla procent dvoma.
No, bomo videli.

Glede najinih siceršnjih življenjskih pričakovanj pa takole:
JAZ si želim družine, ampak tudi uspešnega posla. Ker sem posloven človek. Družino si slikam kot:
NAJPREJ močno in pestro zvezo, polno komunikacij in humorja, z veliko doživetij, nekaj potovanji in avanturami. V dvoje. Pa veliko intimnosti, pristnih telesnih stikov, izjav o ljubezni, dotikov, božanj, tudi kakšna hvala pred prijatelji (z najino zvezo se namreč izredno rad pohvalim pred prijatelji in pred naključnimi znanci, kejr predočim nek parameter iz najine zveze kot neko posebnost, ki je izredna, samo nama lastna in za druge nedosegljiva).
POTEM pa, ko se strast poleže (nikoli pa ne izgine), malo bolj umirnejno življenje, z lastnim stanovanjem (izredno željo imam po graditvi lastne hiše), s poslovnim prostoro na lastnem ozemlju in mirno gospodarsko dejavnostjo. Za hiši bazen, dva otroka, dva avtomobila in hišna pomočnica dvakrat tedensko. Za družino pa enkrat mesečno izlet v nek oddaljeni kraj, za cel vikend.
To je moja vizija o bodočnosti.

Dragi Andrej, kot sem razbrala iz pisanja sta res zelo različna karakterja, ampk pravijo, da se nasprotja privlačijo. Nevem kaj bi bilo v tem slabega, da pa ti ona ne stisne lupčka v slovo. Pač ja takšen tip, se ji to ne zdi potrebno, ti bi ji pa to lahko na lep način povedal, kaj hočeš – sigurno bi te razumela, ne pa da se potem počutiš opeharjenega. Nevem zdi se mi, da si malce ljubosumen, zato bi ti tvoja izvoljenka na vsakem koraku, vsepovsod morala dokazovati kako rada te ima. Sam si napisal, da veš da te ljubi, zakaj pa se potem ubadaš s takimi malenkostmi – primer kozarca z vodo???? Bodi strpen….ne jemlji vsega s črne plati. Sprašuješ o prekinitvi zveze. Mislim, da bi storil napako, predlagam ti, da se s tovjo “srčico” vsedeta in se lepo pogovorita kot to znata vidva. V vsaki vezi pride do nesoglasij to moramo znati razrešiti in se pogovoriti – se soočiti s problemom, ne pa takoj pomisliti na razdor. Tudi jaz sem podoben ti tvoji, ne rada se lupčkam pred prijateljicami….one vedo, da imam rada svojega izbranca, ampak se to meni ne zdi spodobno. Moj pa bi to pokazal celemu svetu, saj je prav tako in na to sem ponosna, ampak je pač tako. Rada pa ga imam bolj kot vse na svetu. Vidiš? Smo različni ljudje in na različne načine dokazujemo in izkazujemo ljubezen. Ti svoji s tem, da jo vedno objemaš……jaz svojemu, tako da mu pripravim kakšno presenečenje, ga vprašam po počutju, skrbim zanj……on meni z božanjem….

To bo mimo.

dragi andrej!
Mislim, da bi se moral ti malce zamisliti sam nad sabo. Meni to vse skupaj izgleda, kot da samo čakaš, kaj bo rekla, naredila ali odreagirala, da boš ti lahko takoj užaljen oz. boš začel nekaj v sebi premlevati. Seveda vse v bolj črni luči. Vsi ljudje imamo kak slab dan, ali smo enostavno brez kakega pametnega razloga nerazpoloženi. Tudi mene zanima kaj si o vajini zvezi misli tvoja partnerka. Verjetno tudi ona opazi, da se ti v določenih trenutkih spremeniš in da postaneš “težaven”. Glede na to, da smo ljudje različni, ona morda zadrži svoje misli o tem kaj te tišči zase in tudi razmišlja morda podobno kot ti, vendar tega ne pove ali ne pokaže.Dvomiš ali bo sposobna ponuditi dovolj intimnosti. Kaj pa ti? Sicer praviš, da to ni samo seks, vendar malo višje “jamraš”, da je vajin seks postal statistika. S svojim “sovraštvom” do njene mame, pa tudi ne pripomoreš k boljši zvezi. Ali misliš, da bi njej vse “štimalo”, če bi živela pri tvoji mami? Kako bi ti reagiral na njeno “šimfanje” čez tvojo mamo. Mislim, da si malce preveč občutljiv, ali pa morda malce preveč “visiš” na njej, ter jo morda malce “omejuješ”.
lep pozdrav!

Predlagam ti, da tole pismo posreduješ na forum Srednja leta, najlepša leta. Tam se oglašajo mladi in srednjeletniki in mislim, da bi dobil precej odziva oz. mnenj.

Tudi še mnogo bolj različni karakterji, kot sta vajina, zdržijo skupaj, če je ljubezen močna. Ljubezen premaga vse ovire. Če pa je izpuhtela, je ni mogoče priklicati nazaj. Ne moreš nekoga prisiliti, da te ljubi in da si te želi. Tako pač je, žal.
Vse, razen prekinitve razmerja, bo samo agonija. Za oba.

Neverjetno. Ne vem kaj naj rečem. Kot da bi bral svojo lastno zgodbo in probleme, skoraj v vseh podrobnostih, razen njene mame. Vse drugo je zelo, zelo podobno.

Bom raje odgovoril prej, preden bom prebral odgovor gospe Vanje.

Še predobro te razumem kaj čutiš do nje. Vem, da si pripravljen storiti masikaj, če ne kar vse, da bi bila vajina zveza spet “normalna”.

Sam se že najmanj 3 leta trudim, da bi 8 let stara zveza stekla. A namesto da bi šlo navzgor toneva še nižje. Pogovori, ki trajajo ure in ure, so razumni, brez razburjanja. Po njih se zdi marsikaj mogoče, a potem, naslednji dan (teden) je spet vse po starem. Z njene strani prijateljski odnos, z moje pa želja po ljubezni ter posledično bolečina ter žalost, ker ne čutim, da sem ljubljen.

Oba si zatiskava oči pred neizbežnim, a resničnim stanjem. Bolje je, da prekineva to zvezo in zaživiva svoje življenje.

poiščita si lastno stanovanje, mogoče se bosta znebila napetosti. Ne obupajta.
Pojdita na dopust, kjer ne bo direndaja in ugotovita, kaj je z vama. Ali je samo prehodna kriza, ali kaj več.

Dragi Andrej.

Jaz mislim, da je v tebi občutek, da se ljubezen izraža predvsem s fizičnim stikom, kar pa se mi zdi, da lahko doseže tudi “overdoziranje”. Jaz sem to pred kratkim doživela pri svojem fantu, ko se že zelo dolgo nisva ljubila, pa sem stalno na to namigovala. In ravno včeraj mi je povedal zakaj mu ni več do sexa: zato ker stalno silim v njega. Ravno tako sem ga stalno ljubčkala ipd., namesto da bi pozornost do njega malo preusmerila na pozornost nase in na moje strahove… Mislim pa, da je vse odvisno od tega koliko časa se je vama to dogajalo in koliko se je punca ohladila. Seveda te ima rada. Ampak je pa tudi velik napor za človeka, če mora stalno poslušati nezadovoljstvo od svojega najbližjega. Jaz ti predlagam, da ko boš pripravljen, usmeriš svojo energijo nase oz. vase in da na splošno narediš svoje življenje takšno, da boš sam rastel, ne pa samo ljubezen do tvoje darling. Moje mnenje je, da če se preveč usmeriš na eno področje svojega življenja, trpijo druga, predvsem pa tvoja samozavest. Pa saj vem_ govoriti je lahko, ampak vseeno mislim, da lahko toliko zaupaš vase, da boš vedel da si se prav odločil in ne boš veš čutil potrebe po tem, da o svojih odločitvah sprašuješ druge. Če pa ne zaupaš v lastne odločitve, pa glavo gor in po pomoč! Veliko sreče!

Poslala sem ti dva posta(včeraj, 17.7.), pa nista objavljena. Ne vem, kam to gre?

Malo bi se zamislila nad temi besedami. Mislim, da imaš malce preveč sprogramiran scenarij za svoje bodoče življenje (sliši se lepo, ampak je malce preveč pravljično in če ti ne bo uspelo, boš, ko se strast poleže, zaljubljenost in zanesenost mine, za neuspehe potem krivil njo, zapomni si to!) in punca pri 23-ih (tam nekje, po izračunu, ki si ga navedel) temu zagotovo ni kos!

Malce distance ne bi škodilo. Daj ji zadihati, malce se odmakni, vrata pusti priprta, daj ji vedeti, da greš, ker tako ne gre, in naj ona razmisli, če je ljubezen prava, bo pricapljala nazaj.

Pa veliko sreče.