Moja hčerka je stara dobih 11m in je zelo neješča, res imamo težave ker zelo slabo je GH, seveda pa se toliko raje doji.
Zdaj pa bi rada temu naredila konec. Že lep čas se trudimo, vztrajamo na GH, probavamo okuse, ni da ni…res se trudim. Ona pa noče, redko dosežem da poje par žličk.
Je pa stara že 11m, jaz bi rada šla tudi malo delat, pa študij itd…vglavnem bo mogla bit malo v varstvu pri babi…brez dojke
Od GH mi papca edino kašice, ki so za večerjo, frutolino, DM-ove kašice…pač kar se zmeša z vodo, da zarad njih ne rabim glih AM kupovat.

Kako naj jo odvadim?
A naj ji res kar ukinem dojko? Ker recimo sm mela en čas sistem da sem ji dala dojko samo pri opoldanskem spancu( no pa zjutraj in zvečer) in ker je bila že od jutra lačna je pač opoldne jedla fuuul. Pa ne vem če je tak sistem vredu.

Pa kako naj uvedem zajtrk? Zmeden Če pa nič noče, kaj naj ji dam? kruh? Kašico?
Pa opoldansko spanje, kaj če kdaj ravno tisti čas ne bom doma in jo bo spat dala babi? Kako?

a mislite da bi z uvedbo AM lažje, raje sprejela GH?-potem bi se dojila samo še zjutraj in zvečer.

Poskušamo že tako da ji dam čimmanj dojke, pri opoldanskem spancu ji dam dojko ker AM nikakor noče, potem čez dan popoldne pa ji ne ponudim več dojke ampak samo GH-ki pa jo zavrača, poje res minimalno-žličko dve, vso hrano ki ji je manjkala zvečer pa nadomesti pri večernem in nočnem dojenju.
Dajte malo svetovat ker sem čist zmedena in brez idej…

Hčerka drugače napreduje zelo dobro, samo tale odvisnost na dojko me muči, ker sem vedno vezana na to kdaj je nazadnje jedla, ne morem je pustiti dlje časa v varstvu…

En malec krut, pa zelo verjetno edini uspešen nasvet: zjutraj jo podojite, potem pa oddajte babici za cel dan. Pridite zvečer, podojite in spat. Nekaj dni, pa bo.
Drugače pač ni drugega nasveta, kot da nehate dojiti čez dan, ker to ne vodi nikamor. Otrok se hoče dojiti, vi pa ji seveda ustežete.

Pozdravljeni spet se oglašam.
Še vedno se zelo trudimo z gosto hrano ampak nikamor ne pridemo.
Uvedli sva dojenje samo 2x na dan-opoldne-ko gre spat in zvečer.
Zjutraj pa kašice-riževa s sadjem ali pa kaj takega, pač praški ki sem jim doda voda.

Sedaj je nehala jest tudi te kašice.
Pustili smo jo lačno-ko bo lačna bo že jedla pa ni efekta. Zjutraj ni hotela kašice, pri malici je z muko(zeloooooooooooo sem jo morala animirati) komaj pojedla 3žličke vanilijevega pudinga v katerega sem vkuhala zmlete borovnice-pa je bilo prav dobrega okusa, spat jo je dala tašča-AM ni želela in je zaspala-v bistvu brez večjih težav, pač lačna. Kosila ni hotela, šele pozno popoldne je popila cca 100ml čaja, večerje prav tako ni želela jesti.
Pred spanjem je dobila dojko.

Razmišljala sem da se mogoče ponoči preveč doji-2-3x se kar lepo podoji, pa še kakšenkrat vmes, tako da sem jo minulo noč manj dojila-prej odstavila in je tako dobila le prvo mleko ki je manj kalorično. Čez dan se je zgodba ponovila, za zajtrk ni želela nič, malice tudi ne,pred spanjem sem jo malo podojila ker je drugače nisem mogla uspavat. za kosilo je sama pojedla en makaron, pozno popoldne malo čaja.Za večerjo nič, samo pred spanjem dojka.

Takoj ko vidi žličko začne mahat, se odmikat, obračati stran…potem jaz z žličko lovim njena usta da vsaj malo dobi na ustnice-da vsaj proba, ampak jesti potem vseeno noče.

Ne vem kaj naj storim.
Naj ukinem nočno dojenje? Postopoma, takoj?
Je tako na nek način silijenje sploh smiselno? Ker je zmeraj slabše.
Drugače napreduje super, je lepo živahna, nasmejana, igriva, tudi glede kilaže (konec avgusta je pri 10m, imela 10.5kg) vglavnem nikakor suhica, prej malo buckasta. Ne dolgo nazaj sva bili pri zobozdravnici in ni mogla verjeti da je tako neješča ko pa tako fajn zgleda.
Če se le da bi še vedno rada dojila. Ampak muči me ker noče jesti.
Naj počakamo da se ji samo odpre? Da bo začela sama od sebe?
že vnaprej hvala 🙂

Eno nesramno vprašanje. kako pa vi kaj kuhate? In zakaj ji ponujate neke praške in zmešane zadeve? Skuhajte ji konkretno hrano, doma pripravljeno in vztrajajte.

kuham sama doma, vsak dan svežo hrano, niti pogrevamo ne ker skuham tako da takoj jemo. za jest ji ponudim kar jemo mi-razen če jemo kaj kar pač ni najbolj zanjo-recimo pica, takrat ji posebej skuham kaj-napr. zelenjavno juho-ki pa jo pripravim enako kot zase. edino za večerjo dobi kaj kot na primer frutolino, ali pa kakšno podobno kašico.

in res se zelo trudim. Ponudim ji različne jogurte, skutke, različne juhe, trudim se da uporabim vedno svežo zelenjavo, začinim mogoče malo manj ampak še vedno tako da je hrana okusna. Večkrat ji ponudim, dam ji da poskusi tudi sama jesti-čeprav ne je ampak se raje igra z žličko…

Ja, kaj čmo, to pač moram vpr4ašati. Iz svojega dela pač, ko smo po neštetih ukrepih, posvetih, preiskavah .. ugotovili, da otrok nima česa jesti:=( Ker mama ni znala durgega kot pogreti pripravljeno hrano. In zdaj pač vprašam.
Nikakor ne gre za neko brezupno stanje ali kaj takega. Še ni zrasel otrok, ki ne bi jedel, slej ko prej. Vi morate pač samo kuhati, pripavljati in ponujati. Najbolje je, da imate skupne obroke, torej da jeste vsi skupaj. A bo šla v vrtec?

Saj razumem, ne morete vedeti ker se pač samo preko neta “vidiva”.

Res ni da ni da nisem probala. Mam občutek da prav sovraži vse kar je povezano z Gh ker že samo ko vidi žličko je panika.
Skupni obrok je ponavadi kosilo, pri zajtrku je tako da najprej poštimma njo, šele potem jaz zajtrkujem, pri večerji pa tudi bolj tako tako, včasih jeva kasneje, včasih midva izpustiva večerjo …
Skupno kosilo pomaga bolj malo, gleda naju, da bi pa zaradi tega kaj več jedla…mogoče lažje odpre usta ampak redko pa da kaj več kot žličko ali dve pojedla. Edino če imamo kaj za kosilo kar lahko drži v roki-krompir, meso…to ima rada. Ampak juhe vseeno ne more držati v rokah.

V vrtec ne gre, ker imamo babico doma. Mislila sem jo dati drugo leto, ko bo stara 2leti, tako za 4ure.
Mislite da bi pomagalo? Se pozanimam in poskusim če bi jo vseeno lahko kje sprejeli?

Kaj pa naj z dojenjem? Prekinem ali naj ostane kot je?

Za vrtec sem samo vprašali, nekateri otroci začnejo jesti, ko cela skupina je in jih vidijo. Bo pa varstvo pri babici za njeno zdravje zagotovo bolj pomembno kot hrana. Saj bo, počasi.
Dojenje bi v tej starosti zadostovalo zjutraj in zvečer, na splošno rečeno.

Lucie, tebi je lahko v tolažbo, da je mala vsaj primerno težka, naš prvi je bil ko okostnjak, za 1. rojstni je imel 7.800 gr. S tem, da se dojil itak nikoli ni, vse vrste mleka pa je zavrnil pri 4 mes. Toplo ti polagam na srce, kar je meni zabičala naša takratna pediatrinja: ne letajte z žlico za otrokom in ne zganjajte cirkusa. Je se za mizo in pika. Čeprav me je včasih imelo, da bi magari s stropa dol bingljala, če bi le otrok jedel, sem ravno pravi trenutek dobila v svarilo sceno pri kolegici, ki je otroka hranila izključno samo tako, da je on dirjal po stanovanju, ona pa z žlico in krožnikom za njim. Norišnica! Pri nas je stanje te obupne neješčosti, ki je bila res huda, trajalo do 19. mes, s tem, da je še zboleval praktično vsak mesec vsaj 1 x.. Pri 19. mes se je usedel za mizo, pograbil puščančjo perut na žaru, jo obglodal v nulo, stlačil zraven par rezin paradajza, pohopsal še 2 čevapa, ju požulil, rignil in oznanil “sit” in šel. Od takrat dalje je vse, od A do Ž, brez težav. Je pa res, da sem mu v času najhujših borb ukinila vso tekočino, razne čiste sveže vode. DOber teden smo se spopadali s hudim revoltom, nato se je navadil in namesto 2 žlic, pojedel recimo 5. Če povlečem vzporednico z dojenjem – jaz bi ga ukinila, pri 11 mes vsekakor. Sploh nočno dojenje, je če je otrok zdrav. Bi dojila zjutraj – ampak PO zajtrku in zvečer PO večerji.

Do 3. leta ni bil nek hud jedec, je pa jedel, če si predenj postavil, pa spet ne preveč. Ko si ga klical k hrani, je bil nespremenljiv odgovor “nimam casa!” Itak, ves svet za odkrit, ti me pa s spanjem in hrano moriš, pha! Prvič sem od njega slišala “LAČEN” pri 5 letih.