Ženska družba in ženske
Včeraj se je spet zgodilo nekaj, kar se v naši družbi žensk pogosto dogaja.
In sicer je prišel oče z dvema otrokoma in ena je komentirala: “ta oče je pa res priden, vsak vikend hodi on z otroci na igrišče, mame sploh ne vidiš.. ubogi otroci, kakšno mamo imajo”.
Vse prikimavajo in začnejo kako bi bilo fajn če bi same imele takšnega tipa. Do zdaj nisem na takšne stvari reagirala, ampak včeraj sem rekla: “verjetno mama kuha, pospravlja”. So me vse pogledale in še nadalje se je našla ena: “ja samo vseeno, ne hodi z otroci ven, on se pa tako lepo z njimi igra….lahko bi vsaj za pol urce prišla”.
In četudi bi mama v tistem momentu samo ležala in počivala – nima mati pravice, se spočit, kot imajo to naši moški???
Zavzela sem se za to mamo in rekla da mogoče ful dela, celo v izmenah, pa da je dejansko samo ob vikendih dopoldan čas ko se lahko v miru skuha (tudi kaj več in se da v skrinjo za čez teden), pospravi, polika in da je za mamo in očeta vendar najbolje, da se tisti ki tega ne dela umakne z otroci ven in se vrne, ko je kosilo perajt in vse pospravljeno. So me čudno gledale. Nepredstavljivo se jim je zdelo moje razmišljanje, ker one pa ZMOREJO VSE TO hkrati in gredo ven in kuhajo in peglajo, pospravljajo se rihtajo (med tem ko njihovi tipi v miru in sproščeno uživajo vikende, hihi) – in nobena ne razmišlja da bi imela več kot enega ali max dva otroka zaradi preobremenjenosti, se pač razgarajo in žive pod stresom. Moški so glede tega seveda dosti pametnejši in se nikjer ne pretegnejo. Vzamejo si svoj mir, čas zase, za svoje hobije, prijatelje, kolege…. ni da ni! Na račun koga? Ženske, matere.
Za kaj za boga se me same nikoli ne pohvalimo ampak se nam zdi to, da če pa gre oče z otrokom ven najvrednejše na celem svetu?!
Večina v naši družbi ima doma dedce ki v tem času ko smo me na igrišču ali na kavi še spe, počivajo, gledajo tv in se počasi prebujajo.
Isto moja prikolica, če ga ravno ne vržem, zanj, sredi noči (ob osmih) iz postelje. In pol je dve uri minimalno tečen in nadrkan, med tem ko sama vstajam ob 6h, ker se okoli 7h prvi otroci zbude…
Saj jaz bi tudi spala, samo če bi spala jaz in on, potem bi spala oba in otrok bi lahko čakal do 10h ali 11h, da se eden od naju zbudi… In v vsakem primeru bi bila ta ki se zbudi jaz.
In nihče ne bi rekel, lej očeta kako dolgo spi in kako je neodgovoren…neeee.. vsi bi reklI kakšna mama pa sem da pustim otroka tako dolgo budnega da se naspančkam..Egoizem očetov je splošno toleriran, mater pa nedopusten.
Ko pridejo zgoraj omenjene deklice in ženske domov, umijejo in nahranijo otroke, jih dajo v posteljo -tu in tam malo vskoči otrokov oče in to je to. Pa so že hvaležne da je sploh nekaj naredil. Jooj kako sladko ;). Nakar začnejo kuhat, pospravljat, perejo, obešajo in še in še.. med tem ko naši tipi spet umirjeno počivajo ali celo delajo kaj za službo ;).
Za nas je vse to normalno.
Ali ste že kdaj slišali, da bi nekdo pohvalil matere ki so nenehno s svojimi otroci zunaj, jih vozijo v vrtce, šole, na izvenšolske dejavnosti in hkrati šinfal čez očete, ki se jih nikoli ne vidi? Ne. Opravičilo, zakaj očeta ni, je, da pač on dela, ima dosti dela in pol še ta njegov šport…. Če pa bi se samo oče videval z otrokom, bi se vsi topili kakšen zlat moški je, vreden vsega greha in kako obupno in egoistično ženo ima, ki je cele dneve v službi, zanemarja njega ki je tako zlat in svoje otroke, pa še celo na šport hodi 😉 (ja ja, se ve kaj ona dela, da nima kakšnega trenerja tam in v garderobi trenirata).
Smo kdaj slišali da bi katera rekla, lej tale otrok pa je nonstop na igrišču samo z mamo, ubogi otrok, kakšnega očeta ima? Neee. Tega ni, to je samo po sebi umevno!
Totalno patriarhalna družba in ženske smo same ki se je najbolj oklepamo!
Prav tako je zanimivejša in “večvredna”, bolj spoštovana ženska ki se je poročila z bogatašem, ter sedaj super poštimana in operirana leta okoli in se nastavlja trač tabloidom, ji je to edino opravilo, od samske, a poklicno zelo uspešne doktorce v letih.
Spet smo v prvi meri ženske tiste, ki si rečemo “sicer je fajn doktorca, ampak verjetno je v lajfu ful zatežena in zafrustrirana, cel čas prečepi ob knjigah hmmm… ali pa je lezbijka.. moški bi pa rekli da je verjetno frigidna”.
Podobno, ko slišim in berem: mi ne pomaga v gospodinjstvu. Enako je, ko mi kolegica jamra: mojega spet cel dan ne bo, dela nadure, zvečer pa trening.
A me? Neee, me ne smemo imet nadur, ne smemo imet hobijev – ker jih NE MOREMO IMET. Kdo pa bi, če ne bi bilo nas, držal potuho moškim in skrbel za naše otroke, dom, družino itd?
Ko rečem, da moj tudi kuha in to celo dobro, me vse punce gledajo postrani, verjetno si mislijo da sem nesposobna, hkrati pa hvalijo mojega lenitisNo1 v nedogled. Je mene kdo kaj pohvalil, ko sem 10 let ob njem samo jaz kuhala in je kdo rekel, da je on len ali nesposoben? Ne.
Za nas ženske same je že skorajda sramotno priznat, v ženski družbi, da moški dela enako kot me, kaj šele da bi se moški odločil imeti pol leta porodniško in bi šle delat me (kaj vse bi bile v tem primeru me?), bi me delale nadure ipd. Moški, ki to tolerirajo pa so itak po navadi samo pijavke, nemoški, potrčki.
Za prave moške se kao ne spodobi, da bi bili ženskam enakopravni.
Podoben primer je ta, sem ga ravno pred nekaj dnevi tukaj prečitala in naletela že večkrat na takšno razmišljanje: Ja lej jo, babnica jamra kako je nesrečna, vara ga, nima pa jajc in ni sposobna it od njega stran, ker ni materialno samostojna. Sama si je kriva, ker je nesposobna materialno samostojno skrbet za otroke in sebe. Ožigosana je za nesposobno, manjvredno in lepo se zgodi, da si je baje kar sama kriva. Kot da so otroci SAMO IN EDINO njena stvar, odgovornost in materialna skrb?!
Ko pa moški niti pol stroškov za svoje otroke po ločitvah ne pokrivajo, je vse lepo in prav. Še samohranilke tam na Enostarševskem forumu se najdejo ki se vsepovprek derejo, da pa tipu mora tudi ostat ful keša zdaj ko se bo ločil. Aja? Kaj pa ženskam, aja seveda, njim ne rabi. One, kot matere, morjo dat prvo za otrokovo verodostojno življenje, če pa kaj ostane, pa imajo tudi one pravico kaj pojest in popit. In tako smo ženske spet v zosu, da moramo tudi po ločitvi nositi vse obveznosti, bremena, pa še materialno poskrbeti. Očetje ki NOČEJO plačevat primerne preživnine so okay ko sploh kaj plačujejo (recimo od 1500 plače daje 200 preživnine za dva otroka), med tem ko ženska, ki ob otrocih ne dobi višje plače/nadure nemogoče in si ne more privoščit napredovanja, ob 800 eurih plače, dobi nasvet, naj gre še kam dodatno delat!
Ko pa moški zasluži manj od ženske, pa se ji reče: ja saj ti zaslužiš dovolj, pusti njemu, on pač daje kolikor lahko, nekaj pa mu tudi mora ostat. Zmanjšaj otrokove stroške bomo slišali od Enostarševkah prej, kot pa Toži barabo da otroku ob 3 jurjih plače pokrije vse stroške”. Ne kregaj se z njim, pomembno je, da vsaj hoče imet stike z otrokom – veš kolko je takih ki niti ne plačujejo niti stikov nočejo??? Ja seveda, moških dobra volja in pozitivna lastnost je, da sploh žele videt po ločitvi še del sebe, svojo kri – med tem ko je za ženske, iz ženskega vidika, to naša najnujnejša obveza!
In ženska sama je tista, ki zagovarja takšno pokvarjeno in nagnusno neodgovorno ter kaznivo početje moških!
So zreli in v redu moški do svoje vrste in takšnih asocialnih primerkov dosti bolj kritični.
Zakaj se ne pričakuje, da pokriva večino stroškov otrok ločenih staršev TISTI, ki več zasluži IN tisti, ki to lahko počne, ker ne živi z otroci, ob otrocih in ima zato več časa in si lahko najde dodatno delo???
(v primeru da ostane otrok pri očetu gre pač mama delat kaj dodatnega, da se sorazmerno stroški pokrivajo).
Primer je tudi agresija v družini. Če moški vdari žensko, si je kriva, jasno, sama. Kolikokrat slišimo “si je že fehtala”, ali “jaz bi jo tudi če bi mi tak gobezdala” ali pa “ja samo ona je pa res tečna”…
Ko pa moški v družbi jamra nad svojo življensko sopotnico, mu slušalci sotrpini manj prigovarjajo in tolčejo čez njo kot ženske poslušalke. Joooj, ko slišiš le te, od kelnarc dalje. Pa ubogi je, pa revež in vse do ” ta tvoja pa si jih res zasluži da jih parkrat dobi”, do “Pustijo jo pa bo že vidla ko bo mogla sama z otroci brez tvojega denarja” ali vse do “pazi da te ne bo urubla, nič ji ne pusti, vse ji vzami, vse ji poberi” in prilizovanja “jaz bi bila presrečna, če bi imela takšnega kot si ti”…
Če bi pa ženska tepla moškega, bi bil seveda največji revež, žrtev svoje nekultivirane, asocialne, psihično motene babnice, ki bi jo bilo potrebno zapret, ji odvzet otroke in ji prepovedat z njimi stike za veke vekomaj.
Mojega bisera sem vprašala, kaj bi rekel, če bi mu kolega rekel, da ga tepe njegova ženska. Je rekel, ja saj ženske ste agresivne, bogi bi si bil in bi rekel, da naj jo nazaj vžge. Kaj pa bi rekel, če bi on tepel žensko? Ja da si je tudi bogi, ker ga sigurno psihira in tečnari.
Aha, ja seveda, moški so si bogi, v vseh pogledih in vedno. Ne samo pri svojih mamicah, tudi v očeh nas žensk samih.
Moškim so njihove napake, pokvarjenost, pogosta in nepremišljena menjavanje seksualnih partnerjev, pitje, kletje, umazanost, nepočesanost, neizučenost, neuspeh v poklicu, čepenje po kafičih po službi in zvečer, nezanimanje za družino in ne vem kaj še vse, od nas žensk samih tolerira, med tem ko smo ženske ženski največji volk in to za naš spol najstrožje obsojamo. Prav tako se nam zde prostitutke večji greh kot vsi tipi, ki hodijo k njim. Celo izgovor si najdemo za takšne tipe, ker podpiramo njihovo lažnivo privijanje resnice kot je “z ženo nisva imela več spolnosti, ni hotela seksat” – ja seveda, ŽENA je bila kriva, revček je ja mogel nekje potešit naravne potrebe…Da pa žena več noče seksat, je po navadi kriv njegov celoten odnos do nje, družine. Ko ženska začuti, da tip gleda le nase, njo in otroke, familijo zanemarja, ji počasi, od utrujenosti in nelagodnega počutja, tudi do seksa mine… Samo ne, on se ne rabi spremenit, ženska je “kriva, mogla bi mu dat”.
Prav tako je večji greh ločenka kot ločenec. Ločenec v nas vzbuja nemalokrat usmiljenje in ni nič kriv, vsega so krive bivše žene ki so bile do skrajnosti pokvarjene (kot da smo slepe verjamemo vsem natvezenim nam teorijam in nakladanjem), oni so bili samo žrtve ljubezni in izigravanja le te.
Ločenke so pa itak bile zapuščene, ker so bile za en k…
In če pomislim, so tako naši moški vzgojeni. Že od malega se začne. Sama vidim. Imam otroke obeh spolov. Hčeri sem že večkrat spontano rekla, pa lej kak si oblečena, kot fant,.. ti si punčka, se moraš malo bolj rihtat, pazit kako se obnašat. ali in najbolj očitno: ti ima da nimaš nobenega fanta do 18. leta, tamali pa lahko pripelje punco domov od 16. Aloooo, eto mene, polna kvazi enakopravnosti, pa sama vzgajam tako. Pogled sina za kompjuterjem mi je dosti bolj normalen kot pogled hčere za njim.
Ko se kregata, pogosteje rečem: ma pusti ga, vidiš da je še nerazvit in otročji. Sicer ga hočem malo piknit, ampak njemu je itak vseeno, glavno mu je da kao on zmaga in ima mir.
Vendar s tem dovoljujem njegovo neracionalno in neodgovorno obnašanje. Njo učim popuščanja, odpuščanja, njegovo zmešano obnašanje in pikanje svoje sestre pa opravičujem s tem da je pač še nezrel.
Koliko nas je takšnih, ki delamo razlike, ki vidimo razlike in si jih priznamo? In ti naši moški bodo nekoč ali:
– pravi dedi ki bodo znali tudi priklopit babnici kakšno pošteno
– ali sluzasti mamini sinki ki bodo v svojih ženičkah iskali mamice
Prosim pa ne mi zdaj tu začet pisat kak ste pa ve drugačne, ker to sem tudi jaz mislila, pa nič kaj nisem. Moj sine tudi vse dela, ampak moj pogled je drugačen, v vsakodnevnem življenju vidim, če pozorno gledam in si priznam, da delam nehote razlike.
Prva razlika in zelo primitivna, ampak očitna je, da si mislim: če bo on imel/zamenjal več seksualnih partnerk je to okay. Če bo pa hčera pa jok in na drevo in hausarest….enako pogled na alkohol, če se bo kdaj sin napil se mi zdi, miselno, bolj normalno kot če se bo hčera (na to niti pomislit ne smem).
Zakaj ženske toleriramo takšna netolerantna in lenobna obnašanja moških? Je to plod naše vzgoje, točno taiste ki jo sedaj me prakticiramo? Ali ženske res ne moremo biti vzorne in idealne brez prikolic ob sebi, da vzamemo vso to smetje ki se klati in jim rojevamo otroke? Smo v družbi priznane in tolerirane samo takrat, ko imamo toplo gnezdece, ki naj bi bilo ohoho?
Uf sem se razpisala, gre pa samo za to, da ženske same toleriramo, vzgajamo in dovoljujemo da so moški do/ko so moški do nas neenakopravni in neenakovredni, ampak večvredni in bolj nedotakljivi.
Odkar moj doma dela (odkar sem mu zagrozila da mi bo drugače začel plačevat ker nisem jaz njegova služabnica, kuharca ali čistilka), se njegova mamica zgraža kako leno bitje ima za ženko. Dokler pa sem jaz 10 let kuhala in je on cele dneve čičal in lenaril, pa je bila z vzgojo svojega sinka zelo zadovoljna. No danes je mnogo manj, njegov oče si po mojem že išče štrik, zaradi “sramote” v kakšnega copatarja je vzgojil sinkota, njegov ponos. Idite se solit…
Nič, mojega bom jutri fliknila na kavč pa naj začne štrikat šale in rokavice, zima je blizu :)))).
Hmx8, večino tvojih razmišljanj je popolnoma točnih. Ženske smo tiste, ki dopuščamo malomaren in nemaren odnos moških do nas in do družine.
Lahko pa naredimo prelom, ker v vsakdanjem življenju vzgajamo tako moža kot otroke – zahtevajmo več od njih in dajajmo manj.
Cena je le ta, da je treba večkrat držati noge skupaj in da se je treba naučiti, da znaš biti sama zase zadovoljna. Da preneseš, da vsi okrog tebe mrko gledajo, ko morajo sami zase postorit stvari.
Da preneseš, če ti mož naenkrat začne streči in se suka samo okrog tebe in bi ti vsako željo izpolnil, hehe.
Ena od stvari, ki mene najbolj razkuri. Ko žena (+mati seveda) reče: moj mož (+oče seveda) je pa ful priden, mi ful pomaga. Haloooo. Jaz bi bila tudi ful pridna in bi pomagala in naj moški fura celo zadevo. Ja, seveda, kot da je to možno 🙂
Ženske smo si čisto same krive, ker pustimo, da je tako. Od začetka jih razvajamo, ker jim hočemo v vsem ustreči in se ne dajo dosti motiti in se zelo hitro razvadijo. Potem pa imamo.
hmx8, zelo dobro si to napisala. In čisto resnično. Ja, ženske same vzgajamo take moške, kakršni bi nam šli sicer kot partnerji na živce. Jamramo nad maminimi sinčki, ampak vsak mamin sinček ima mamo, ki je ena od nas, ki ga je vzgojila v to, kar je.
Skratka, sem ženska, ampak na žalost dostikrat mislim, da nas moški v inteligenci zelo prekašajo. In čisto same smo si krive za to. Še prej kot kateri moški naredi iz nas trapo, smo se za trape naredile same.
Kaj mislite, kdo takšne moške “naredi”?
Bi rekla, da preveč ljubeča mama, ki vse postori sama, oče pa je seveda s svojim egoizmom tudi vzor svojim sinovom. Ti sinovi odrastejo in me dobimo egoitične scrkljane moške in ponavlja se ustaljen vzorec.
Meje so važne, punce, to je proces prevzgoje scrkljančkov! Nekaj ste jih že navedle, le uresničujte jih! Obrestuje se!
10 let si svojega moža tolerirala? in po 10 letih so se ti oblaki raskadili in ugledala si resnico, vso resnico in samo resnico o svojemu možu?))) za boga milega, pa zakaj mu nisi tega zrecitirala v prvem tednu zakona? ali pa celo pred poroko?))) le zakaj ne?))) kakorkoli že, kakor ste jih navadile take pa imate….po 1 tednu ali pa po 10 letih zakona
ps. pa nehajte se že do svojih moških obnašati kot da so otroci
pps . pa nehajte jih kaznovati…kot male otroke
ppps….. mogoče ste pa tud ve malo otročje )))
na žalost je velikokrat tako … vzorec, ki se ponavlja že dolgo. ampak mene ne čudi toliko to stanje, kot me čudi to, da velika večina žensk misli, da je to ‘normalno’. in še več. večina žensk pljuva po ženskah, ki imajo doma urejeno drugače. bog ne daj, da imajo še hobi, pa da si privoščijo kakšno masažo, pa čistilko … je takoj ogenj v strehi. in ponavadi nikoli s strani moških, vedno kritizirajo ženske. dokler bodo ženske ženski v lase skakale, pač ne bo drugače.
pa izraz ‘mi pomaga doma’ mi je tudi precej smešen. meni nihče ne pomaga doma; mi skupaj skrbimo za dom.
Dodam še jaz svoje: še vedno je mogoče marsikje slišati in prebrati, npr. moj/njen mož je dober človek, ne pije, ne kadi, ne hodi po gostilnah, še nikoli me ni udaril, … (Ponavadi tako pišejo ženske, ki jih v zakonu nekaj žuli). Ste že kdaj, prosim lepo, slišali, da bi kdo za svojo ali tujo ženo rekel, kako je res dobra, saj ne pije, ne kadi, ne hodi po gostilnah in ne tepe partnerja?
Točno tako.
Tudi P.S.-ji držijo. Sploh prvi.
Do moških se pogosto obnašate kot do otrok, potem se pa čudite, če dobite enak odnos nazaj?!
A veste kaj tak mošli-otrok počne? Poskuša kar najugodneje priti skozi – poskusi… in vidi odziv. Pa so začrtani načini za naslednja leta…
Se sprašujem od kje nekaterim ženskam mnenje, da je treba takšne moške tolerirati ob sebi?
In zakaj vsega tega ne poveste v prvem mesecu razmerja? Nesamozavest?
Zgleda da sem imel do sedaj srečo… v vsej svoji odrasli moški dobi, sem srečal le dve takšni. In nobena od teh dveh zvez ni trajala.
Pa mogoče v splošno presenečenje – ena od “najboljših” žensk, kar sem jih poznal mi je podobne stvari – le v prijaznejšem tonu – povedala že zelo kmalu. In tista zveza je kar trajala
Glej -se strinjam da je mama “kriva”…ampak me pač dobimo take moške, ker nam je ta vzorec poznan…verjetno je naša mama isto delala s svojim možem…itditd
Je pa nemogoče…po moje spreminjat partnerja….bolje je da se mu pove kaj ti paše in kaj ne…in naj se sam začne spreminjat…..tako to gre…na silo pa žal pelje vse samo v prepir….
Glej -se strinjam da je mama “kriva”…ampak me pač dobimo take moške, ker nam je ta vzorec poznan…verjetno je naša mama isto delala s svojim možem…itditd
Je pa nemogoče…po moje spreminjat partnerja….bolje je da se mu pove kaj ti paše in kaj ne…in naj se sam začne spreminjat…..tako to gre…na silo pa žal pelje vse samo v prepir….[/quote]
Natanko to sem tudi mislila!
Izraziti svoje želje (ne nezadovoljstvo), jih pohvaliti, če naredijo nekaj, kar sicer ni v njihovi domeni, izraziti ponos nad njihovo prizadevnostjo. Verjemite mi, deluje!!! Kritika ne prinaša rezultatov, pohvala pač.
Skozi moje izkušnje, si ženske same naložijo pretirano odgovornost do družinskega življenja, obveznosti in s tem možem dajejo možnost, da živijo, kakor pač živijo. Te iste ženske nenormalno razvajajo tudi svoje sinove. Rezultat tega razvajanja so sinovi, ki pri 20 letih ne kažejo nobenega spoštovanja do mame, si lastijo njeno lastnino (beri avto), jo molzejo za denar (jasno, fortra ne prosijo) in te mame so še vedno srečne, če jih sinovi vsaj pozdravijo, ko pridejo domov. In tako naslednjih 10 let kraljujejo v “mama hotelu”, ko srečajo nove žrtve (beri zaljubljene punce), ki jih nadalje izčrpavajo skozi življenje.Dokler le te tega ne ozavestijo in potem se začne tarnanje, kritizranje… s čemer za silo ohranjajo nadzor nad situacijo. Potem pa se vzorec ponavlja…
Se spet ponižujem?
Se zelo strinjam…
Bivša od mojega partnerja mu je celo (se ne hecam), ko smo bili na kosilu, dala hrano na krožnik, to pospremila z besedami “moj bo pa toliko pojedel in samo to ima rad…”, mu še razrezala meso in malo je manjkalo, pa bi ga še pitala:)))) Vsi smo debelo gledali in si mislili svoje:)))
Mi nikoli niti pod razno ni na misel prišlo, da bi kaj takega naredila:)))
Res si ženske ponavadi same naložimo takšno odgovornost, da brez nas ne bi nič in nihče mogel živeti…
tole moram skomentirat.
‘izrazit svoje želje’ – ja, če se pogovarjaš o željah, ciljih, življenju, navadah. drugače pa se takšne stvari odvijajo skozi življenje. torej skozi tisti čas, ki ga dva prebijeta skupaj. in tako vidiš, kakšen človek je tvoj partner, kakšne so njegove navade in vrednote.
ne predstavljam pa si, da bi tipu kar zdrdrala, kakšne so moje želje. pa saj moški niso zlate ribice, ki izpolnjujejo moje želje!!!!
‘jih pohvalit, če naredijo kaj, kar sicer ni v njihovi domeni, izraziti ponos nad njihovo prizadevnostjo’ – uhhhh. jst se tako obnašam do svoje 3,5 letne hčere.
Ja, res si same naredimo preveliko dela.Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je to res.Dobila sem razvajenčka,ki ni dopustil, da sem stroga s sinom-s hčerko pa moram biti-HALO!! Ne paše mu, če mora narediti kakšno “žensko” delo in sem zato tečna.
Hvala hmx8, da si načela to temo.Sedaj bom bolj prepričana,(čeprav sem bila že dosedaj), da delam v prid vseh nas v družini.Nekdo mora imeti hrbtenico pri hiši.
ej,
una mama, ki je ni bilo je lahko (z vso pravico, da se razumemo) lahko prav lepo počivala, medtem ko se je mož ukvarjal z otroci in je niso motile pripombe tvojih sosed ali prijateljic (nisem si točno zapomnila). to je bistvo.
če pa tebe motijo pripombe, ki si jih slišala, imaš več možnosti:
– ne družiš se s takimi ljudmi (to je zame predrastično),
– lahko se razburiš, skregaš z njimi in pokvariš svoje odnose in svoje zdravje (najmanj pritisk),
– pripombe pač sprejemeš na tak način, da si razložiš, da tvoje sogovornice pač niso dovolj zrele in jih vprašaš, kako pa imajo one doma to pošlihtano (ne vem, če se lih cele dneve z otroki igrajo na igrišču), hkrati pa se zavedaš, da to NI TVOJ PROBLEM OZ. SITUACIJA.
pa sigurno si že slišala za sokratova cedila, to je priložnost za njihovo uporabo, lahko tudi sogovornice poučiš o tem.