Bojim se delirija
Zadnje dni prebiram mnogo o alkoholnem deliriju in me je na smrt strah. A rad bi nehal piti. Pijem samo še zato ker preprosto ne upam nehati. Zaradi možnega delirija in posledic. Na AA ali kakšno drugo obliko pomoči se zaradi prepoznavnosti ne morem obrniti. Kaj mi preostane? Obstaja kaka preventiva pred delirijem. Glede na to koliko popijem dnevno okoli 2 l vina me skrbi da se deliriju ni mogoče izogniti. Pripravljam se na odprt pogovor z ženo ki je sicer zelo tolerantna ker moje pitje za njo in otroka ni težavno. Oba imam neskončno rad in ju ne bi nikoli prizadel zanju pa tudi skrbim po najboljših močeh. Vendar pa vem da žena pozna moje težave le priznava si jih ne in me skrbi kako bo sprejela odkrito priznanje da sem pijanec. Še bolj pa me skrbi možni delirij. Danes sem zdržal do večera in se ga preventivno nalil ker se bojim kaj bi pomenil večer brez alkohola-delirij. Obstaja torej preventiva pred delirijem? Če obstaja prisežem samemu sebi da še ta trenutek neham piti. Hvala!
Pozdrav!
Zelo vas razumem, vendar mislim, da si vaša žena ne zatiska oči.Nemo spremlja, kaj se bo zgodilo.To sem počela tudi sama, ker je z mojim partnerjem isto.Hvala bogu, da ga je ustavila policija in ga odpeljala na streznitev.Lahko mi verjamete, da je to zelo velika sramota za moškega.
Možu sem v oporo, ker se sedaj veliko več pogovarjava.Prej se nisva mogla, ker je bil on mačo, jaz pa nisem štela.
So ljudje, ki morajo dobiti nauk od drugih, ne od svojcev,ker bistveno bolj zaleže.
Predlagam vam, da si kupite svetlinovo olje in ga na tešče pojeste eno žličko pomešano z žličko nemastne skute.
Pomaga pri čiščenju jeter in ostalih organov.
PP
Alkoholni delirij je resen zaplet, ki se lahko razvije pri človeku, zasvojenem z alkoholom, ob različnih priložnostih. Res je, da se pogosto lahko začne ob prenehanju pitja. Če ste že kdaj doživeli delirij, potem veste, kako izgleda in se delirija upravičeno bojite. Vendar je ob pravilnem ukrepanju strah odveč.
Za preprečitev delirija ob prenehanju pitja imamo zdravniki zdravila, ki zanesljivo preprečijo razvoj delirija. Predlagam vam, da obiščete svojega osebnega zdravnika splošne oziroma družinske medicine, mu razložite svoje težave in se z njim pogovorite. Če imate resen namen prenehati piti alkohol, je tako ali tako dobro in smiselno, da se o tem pogovorite s svojim zdravnikom in seveda tudi z ženo, katere pomoč bo zelo dobrodošla oziroma potrebna ob tej terapiji. Prav tako bo njena pomoč potrebna in zelo dobrodošla ob resnem zdravljenju zasvojenosti, ki naj bi sledilo, saj je prenehanje pitja le prvi korak k rešitvi iz okov alkohola. Če se imata z ženo še rada, vam bo z veseljem pomagala. Ne skrbite, kako bo žena sprejela vaše besede, če bodo iskrene. Zagotovo dobro ve, kaj se z vami dogaja, a jo je morda strah, kaj bo, morda ne ve, kako bi vam pomagala, morda si noče na glas priznati resnice, globoko v sebi pa ji je hudo.
Takšna terapija za preprečitev delirija ob prenehanju pitja alkohola traja od 5 do največ 14 dni – odvisno od posameznega bolnika, kar presodi zdravnik ob rednem spremljanju poteka. Prve dni so dnevni odmerki takšnih zdravil višji, v naslednjih dneh pa se ti dnevni odmerki vsak dan znižujejo. Če bo vaš zdravnik ugotovil morebitna dodatna tveganja, ali pa morda sam ni vešč tovrstnega preprečevanja delirija, vas bo napotil k specialistu psihiatru – alkohologu. K alkohologu greste lahko tudi sam – seznam alkoholoških ambulant najdete na naši spletni strani http://www.nalijem.si pod zavihkom »Kam po pomoč«.
Skupine za samopomoč AA vam pri samem preprečevanju delirija ob prenehanju pitja ne morejo pomagati, so pa ena od dobrih možnosti za nadaljnje zdravljenje zasvojenosti z alkoholom.
Želim vam, da se čim prej odločite za obisk vašega zdravnika, prenehanje pitja ob ustreznih ukrepih za preprečitev delirija in se ob tem takoj odločite za resno zdravljenje. Tako boste naredili zelo veliko za sebe, za ženo in za vašega otroka – za celo družino. Že veliko ljudi ima podobne izkušnje in mnogi med njimi so se rešili in sedaj živijo zadovoljno s svojo družino. Dlje ko boste odlašali, več je možnosti za razne dodatne težave in zaplete. Odločite se, in če se boste iskreno trudili, uspeh zagotovo ne bo izostal. Srečno.
Prim.prof. Marko Kolšek
Katedra za družinsko medicino
Medicinska fakulteta v Ljubljani
http://www.nalijem.si/
Čimprej do svojega zdravnika, odločite se za zdravljenje, s tem boste največ naredili zase in za družino. Ne zatiskajte si oči, da nihče ne ve, da ste pijanec. Vedo, le vi si ne priznate in iščete spet omamo, ki bi vam preprečila delirij. Saj ne veste, kako bo prenehanje pitja sprejelo vaše telo, zato, če mislite resno, da prenehate, poiščite pomoč pri osebnem zdravniku in on bo že vedel kako naprej, ne pa da si lažete, da se bojite delirija in se preventivno nalijete. Groza. A ste res tak slabič? Pustite izgovore in naredite nekaj zase in družino, da boste zaživeli človeka vredno življenje. Žene sigurno ne bo sram, ko si boste priznali, da pijete, sram jo je verjetno sedaj, ko to vsi vedo, le vi ne.Človek, ki preveč pije je bolnik, zato potrebuje pomoč, strokovno pomoč.Mislim, da bolnika nihče ne zasmehuje, pijanca pa. Veliko poguma na poti do treznega življenja.
Spoštovani “Rad bi nehal piti”,
kako ste? Ste se odločili in poiskali kakšno pomoč? Z dr. Kolškom sva se pogovarjala in se spomnila na vas. Naju malo zanima in skrbi, kako se je razpletlo?
Moram se oglasiti. Jaz se ne bojim dilirija… jaz se bojim sebe… živali, ki izskoči na plano. Žival, ki zahteva svoj red v alkoholni družini…. uf!
Od zandnjega zapisa na tem forumu je točno dve leti. Javljam se, ker misli, da me nihče ne sliši! Mogoče me bo kdo našel tu.. na tem forumu. V moji okolici sam veljam za močno osebnost, za kremen načelnosti in klenega nastopa. Samozavest presonalno. Sam tečem že dobre 4 leta in imam za sabo kar nekaj polmaratonov. Letos se pripralvjam na maraton v radencih, jeseni morda že kar na ultramaraton… naj pokaže čas….
V resnici pa sem razsut tovor samega sebe. Ponižan v svoji biti, niti sledu ni več o načelnosti. Z ženo nimava več spolnih odnosov, trije otroci se me občasno bojijo, ali pa se me včasih vsaj ognejo (to je moj občutek). Stigma zdravljenja pa bi bila tako močna in bi samo dodala na pediestal nizkega samospoštovanja…. med prijatelji pa tudi AA ne bi nucal, ker bi vsi vedeli za kaj gre…
Kaj pa zdaj!?
Star sem 38 in jokam ko dež… bolan! sam………. ;( čisto sam!
Spošovani gospod hdh, razumem vašo stisko. Pa vam ravno zato povem kako sama na to gledam, pravzaprav občutim:
občudujem vsakega, ki je naredil korak in začel z zdravljenjem. Taki so v mojih očeh tata mata. Take ne samo občudujem, jih spoštujem. In bila sem na nekaj skupnih srečanjih AA in Al-anon. In ja, ljudje si upajo govoriti svojo resnico, upajo si povedat kaj se jim dogaja in upam si trditi da jih kdo sliši. Pravi prijatelji pa se ravno v takih življenskih okoliščinah pokažejo. So pravi prijatelji tisti pred katerimi se delamo močne, čeprav v resnici to nismo. NE. Ne, pravi prijatelj je tisti ki ga lahko pokličeš v najhujši stiski in iskreno poveš kaj se ti dogaja. In strela jasna, naredite nekaj zase in posredno tudi za družino, da vas bodo veseli in ponosni na vas, da bodo na lastne oči videli očeta, moža, da se da v življenju naredit marsikaj, ne pa da se vas bodo izogibali. Da so padci in vzponi. Verjamem da imate toliko moči, vztrajnosti in samozaupanja, kot ga zmorete pri teku, tudi za zdravljenje bolezni, ki se ji reče alkoholizem.
Zdravljenje je težko, abstinenca je težka, a istočasno je to čudovit proces preizobrazbe, skozi katerega postaja človek drugi človek. Splača se!
Pa oglasite se še kaj.
Pozdravljeni g. hdh
Res pozdravljam to, da se zavedate svojih težav. Očitno je alkohol tisti, ki povzroča probleme v vašem življenju.
Ne vem kako je če si zasvojen z alkoholom, vem pa kako je če si otrok alkoholikov. Pri nas predvsem oče se ni nalival res vsak dan. Vendar pa ko je pil smo vsi bežali in se ga izogibali, saj nas je maltretiral predvsem psihično mamo pa tudi fizično. Jaz osebno sem si včasih želela naj me že enkrat pretepe in mi da mir, ne pa da me je maltretilal celo noč. Včasih sem vstala od mize in odšla v šolo. No oče je umrl ostala pa je mama. Nikoli ni imela razumevanja za nas. Ona se je imela vedno za žrtev. Vedno je govorila, da je zaradi nas poročena in podobna sranja. Danes jo imava s sestro na skrbi. Ima dekompenzirano jetrno cirozo in zapleti se samo vrstijo. Spravila sem jo v dom in skrbim za njo kot za še enega otroka poleg svojih. Ironija ne. Še sama ne vem od kod premorem toliko sočutja.
Vse kaj sem hotela s tem povedati je, da pomislite na svoje otroke. Posledice alkoholizma se na otrocih poznajo celo življenje. Jaz sem svoje življenje komaj sestavila skupaj in brez razumevajočega moža mi verjetno nikoli ne bi uspelo. Tudi moji otroci so morali dati marsikaj skoz, ker jaz nisem bila sposobna normalno funkcionirati. Pot je bila trnova spomini pa so še vedno grenki in bodo ostali za vedno. Pa hvala bogu, da so samo spomini.
Mogoče vam bo misel na otroke dala moč, da boste rešili svoje težave in jim poskušali dati v življenju tisto kar najbolj potrebujejo – očeta, ki jih bo imel rad brezpogojno, ki jih bo učil kaj je življenje, jim stal ob strani, ko jim bo hudo in se veselil z njimi ko bodo oni veseli.
Veliko sreče in sončka vam želim
Meni gre nekam trditev, opevana, da se je treba spominjati otrok. Ko se ločujete, vam je zadnja stvar, ko se spomnite pri svojih ciljih, na otroke. Zato prosim, ne omenjaj otrok pri svojih travmah. Govori v svojem imenu in ne tujih, čeprav smo kaj drugega preživeli. In ne postavljamo otrok na pedostal žrtev! Nehajte že izkoriščati svoje cilje ali misli pri otrocih. Vi ste en svet, otroci so pa drug. Dajte si že povedati. Brez svojih projekcij.