NOVA GRIPA IN DOJENJE
Pozdravljeni!
Nekatere starše dojenih otrok v času dopustov, posebej če se odpravljate v bolj obljudena domača turistična središča ali kam v tujino, skrbi glede okužbe z novo (mehiško) gripo. Zato sem na vašo pobudo zbrala in sestavila nekatere informacije, ki so se mi zdele pomembne in koristne. Dobro informirani starši so bolj mirni, če pride do okužbe, pa hitro vedo, kako ravnati.
Ker nisem zdravnica, ne morem dajati mnenj na točkah, za katere nisem strokovno usposbljena, bom pa podala nekatere komentarje, ki so povezani z delovanjem zaplenega sistema delovanja ženske laktacije in obrambe pred boleznimi.
Viri so v angleščini, zato sem nekatere izvlečke prevedla oz. citirala, več pa si boste prebrali v povezavah. Če kdo želi, da kaj bolj podrobno povzamemo v slovenščini, naj se oglasi.
To še zdaleč ne bodo izčrpne informacije, saj je virov in mnenj zelo veliko in, kot boste videli, tudi niso vedno vsi strokovni viri povsem enotni. Vajeni smo, da je tako, čeprav to žal oteži odločanje v kritičnih situacijah…
Najprej pripenjam povezavo globalne organizacije Academy for Breastfeeding Medicine s strokovnim navodilom za zdravnike: http://www.bfmed.org/Media/Files/Documents/pdf/Press%20Releases/H1N1%20Press%20Release%20(5-12-09).pdf
——-
ABM zdravnike spodbuja, naj podpirajo nadaljevanje dojenja, tudi če obstaja sum, da je mati okužena z virusom nove gripe H1N1, “saj je verjetno, da je bil otrok izpostavljen virusu že prej, preden so se pri materi pojavili simptomi”. In nadaljuje: “Nadaljevanje dojenja lahko pomaga omejiti resnost dihalnih simptomov pri otroku, ki bi se okužil.” Dojenje se priporoča tudi, če mati jemlje katerega od dveh protivirusnih zdravil (oseltamivir ali zanamivir). “Dojenje naj se nadaljuje tudi, če otrok zboli na novo gripo. Še več, če je dojenje le del otrokove prehrane, bi bilo smiselno povečati količino materinega mleka, morda tako, da se dodatek zamenja s povečanim izčrpavanjem materinega mleka.” ABM zdravnike spomni, da “materino mleko vsebuje vrsto antivirusnih sestavin in protitelesa, ki pomembno delujejo na krepitev imunskega sistema, to pa bo pomagalo otroka zavarovati, tudi če mati nima dovolj dobre zaščite, da bi se sama ubranila določene bolezni.”
V tem poročilu ni informacije, da bi morala bolna mati mleko iztiskati in da bi naj otroka po steklenički hranil nekdo drug. Po prebiranju vrste virov sem še ugotovila, da je pravzaprav ravno na tej točki nekako najmanj jasnosti in enotnosti, kako ravnati. Nekateri menijo, da je to potrebno le, če je mati tako bolna, da ne zmore skrbeti za svojega dojenčka. Drugi menijo, da naj bi se s tem, ko se zmanjša stik med bolno materjo in zdravim otrokom, pomembno zmanjšalo tveganje okužbe na otroka.
Ker se gripa širi kapljično in virus na določenih površinah dokazano lahko preživi več ur ali tudi dni, bi bilo kljub določeni izolaciji matere (pri čemer matri in otrok živita v istem stanovanju) nemogoče zagotoviti, da se otrok vseeno ne bo okužil. Do okužbe torej ne pride zaradi dojenja oz. je prehanjanje virusa prek materinega mleka ocenjeno kot izjemno redek pojav. Če se otrok okuži, se zelo verjetno okuži kapljično.
No, dileme seveda niso nove in poznamo jih prav tako od prebolevanja “navadne” gripe, kjer običajno ni potrebe, da bi bolno mamo ločili od otroka. Se pa materi priporoča čim boljšo higieno rok in masko za obraz, kadar je z dojenčkom v telesnem stiku (dojenje, previjanje,…), posebej, če mati kašlja in kiha. Pri novi gripi so ti ukrepi le še bolj izpostavljeni.
Ob tem, ko se daje na tehntnico črpanje + hranjenje po steklenički in dojenje na dojki, je treba povedati, da otrok, ki se doji na dojki, materi po tej poti daje informacije o svojem zdravju/bolezni, na katere se dojki odzivata. To pomeni, da bi otrok, ki se že bori z neko boleznijo, pa morda (še) nima znakov, prek dojenja na dojki mikrobe že “poslal” materi, njene mlečne železe pa bi se na to odzvale takoj, s točno določeno kombinacijo in tvorbo protiteles za točno tiste patogene organizme, ki se “kuhajo” v otrokovem telesu. Taka povratna informacija, na katero se odziva sistem laktacije, je pri hranjenju na cuclju žal zgubljena.
Težko je tehtati, kaj je bolje/slabše, ali ko je otrok v stiku z že bolno mamo in se doji pri njej, ali ko je preventivno od nje čim bolj ločen, da ne zboli, a mehanizem zaščite ne deluje optimalno. Seveda mati že tvori protitelesa za novo gripo, za katero je zbolela, in jih torej zagotovo daje otroku prek mleka, vendar je njeno mleko po drugi strani koktajl vseh protiteles, ki jih “naroči” otrok (lahko bi potreboval še kaj drugega…) Verjetno je smiselno tehtati od primera do primera, glede na to, kako zelo bolna je mati, koliko je star otrok, kako močan in odporen je, se posvetovati s svojim zdravnikom in/ali otrokovim pediatrom… nato pa se odločiti, ali bo mati dojila ali izčrpavala, če pride do te situacije.
Ameriški Center za nadzor bolezni je izdal navodila za noseče matere in dojenje: http://www.cdc.gov/h1n1flu/infantfeeding.htm. Priporočam v branje, izpostavimo le nekaj podrobnosti:
—-
– “Prosite koga za pomoč, ki ni bolan, če bi lahko skrbel in hranil vašega otroka z vašim mlekom, če je to mogoče.”
– “Če ni nikogar drugega, ki bi lahko skrbel za vašega dojenčka, ko ste vi bolni, poskusite ves čas hranjenja in skrbi za dojenčka nositi obrazno masko. Prav tako morate biti zelo skrbni pri umivanju rok in vsakodnevnih ukrepih za prerečevanje renosa gripe na dojenčka – povezava tukaj http://www.cdc.gov/flu/protect/habits.htm
– V pomoč vam bo lahko tudi odeja, ki jo kot fizčino oviro namestite medse in otroka med tem, ko ga hranite ali pestujete.
…
—-
Koristna povezava je tudi tale, kjer lahko dobite še dodatne podrobnosti, njeno glavno sporočilo pa je, da je DOJENJE KLJUČNA STRATEGIJA ZA PREPREČEVANJE OKUŽBE DOJENČKA in da so “dojenčki, ki se ne dojijo, posebej izpostavljeni okužbi in možni hospitalizaciji zaradi resnih respiratornih bolezni. Ženske po porodu je treba podpirati pri vzpostavljanju zgodnjega dojenja in pogostih podojev”.
http://www.healthnewsdigest.com/news/Family_Health_210/Breastfeeding_Recommended_to_Protect_Infants_During_Swine_Flu_Outbreak.shtml
—–
– Vir navaja, da bi bilo smiselno nepotrebno dodajanje (če otrok brez dodatka ni ogrožen in vseeno primerno napreduje) izločiti iz otrokove prehrane, saj prilagojeno mleko ne vsebuje nobenih zaščitnih elementov proti okužbam.
– Navaja tudi, da naj mati, ki je zbolela, nadaljuje z dojenjem in poveča frekvenco podojev.
– Če sta mati ali otrok preveč bolna za dojenje na dojki, naj se mater spodbudi k črpanju mleka. (*Steklenička ni omenjena in tukaj bi dodala, da se lahko uporablja številne druge načine hranjenja brez stekleničke; v poštev bi prišel lonček za hranjenje, brizga, kapalka, žlička, prstno hranjenje s cevčico – otrok sesa materin prst, med tem vstavimo cevko, ki teče ob prstu in na jeziček, otrok pa ustvari vakuum in vleče mleko iz kozarčka kot po slamici)
– Omenjeno je tudi donirano mleko iz mlečnih bank, ki pri nas žal ni dosegljivo, seveda pa je treba vedeti, da mleko neke druge zdrave mame, ki ni imela stika z našo okužbo, najbrž nima točno določenih protiteles za obrambo pred to okužbo, je pa vseeno bogato s protitelesi raznih vrst v primerjavi z neživim prilagojenim mlekom.
– Materino mleko lahko bistveno zmanjša tudi možnost komplikacij ob potencialni okužbi otroka z gripo, kot so resne dihalne težave, driske in druge gastrointestinalne okužbe ter dehidracija.
– Starši naj poskrbijo za umivanje rok otrok in odraslih: pogosto, z milom in vodo, posebej ker otroci nenehno dajejo roke v usta; omejijo naj tudi izmenjavo igračk in predmetov, ki so pogosto v ustih dojenčka, naj jih umijejo z milom in vodo; dude in ročaje dud, ki jih bo dajal v roke ali usta dojenček, pa naj drugi nikar ne prijemajo ali dajejo v usta
– Pri kašljanju in kihanju je priporočljivo pokriti nos in usta
…
—–
Če vaš zdravnik ni prepričan, ali bi se dojenje lahko nadaljevalo zaradi nove gripe ali celo pravi, da bi morali prenehati dojiti, ga usmerite na najnovejša priporočila in smernice: http://www.cdc.gov/h1n1flu/infantfeeding.htm
Na internetu je tudi že nekaj zanimivih zgodb in pričevanj ljudi, ki so preboleli novo gripo. Pripenjam članek o materi z Malte, ki verjame, da je prav dojenje obvarovalo njeno malčico pred okužbo, med tem ko so se drugi člani družine okužili: http://www.lactivist.net/?p=542
Za tiste, ki radi preberete še dodatna priporočila, povezana s krepitvijo svojega imunskega sistema oz. imunskega sistema cele družine, pa bo morda zanimivo pobrskati še za kakšno drugo spletno stranjo.
Glavna priporočila, povezana s prehrano, gredo na teh straneh predvsem v tej smeri:
– povečamo vnos omega 3 maščobnih kislin in vitamina D oz. optimiziramo raven vitamina D, saj obstajajo številni nedvoumni dokazi o izjemnem delovanju vitamina D pri preprečevanju ali boljšem zdravljenju vseh vrst gripe in tudi drugih bolezni; sonce nam daje naravno obliko, prav tako te snovi vsebujejo severnomorske ribe in ribja olja, tudi jajca, meso organov, mleko in mlečni izdelki živali, ki se pasejo na prostem, pri umetnih dodatkih vitamonov in mineralov pa je seveda treba biti previden pri doziranju in se posvetovati z zdravnikom
– odpornost lahko okrepimo tudi z izogibanjem sladkorju in prcesirani, umetni, industrijki hrani, saj sladkorji, umetna barvila, konzervansi, sterilna hrana… oslabijo prebavo in s tem tudi imunski sistem, ki nas že v črevesju brani pred patogenimi organizmi
– dovolj počivajmo in se izogibajmo stresnim situacijam, saj se preobremenjeno telo slabše bori proti boleznim
– ukvarjajte se s športom, gibanjem, pospešite pretok krvi v telesu, zaradi česar bodo protitelesa morda hitreje in laže našla patogene organizme, preden se bodo ti preveč namnožili
– če vam ustreza, lahko povečate tudi vnos drugih naravnih protivirusnih in protibakterijskih živil, npr. nepregretega medu, dober vir je česen, tudi čebula, okrepite črevesno floto s fermentiranimi živili z visoko vsebnostjo mlečno-kislinskih bakterij, npr. kislo mleko, kefir, pinjenec, jogurt, siri, pa kasneje kislo zelje, ko bo na voljo ipd.
….
Pozdravljeni,
imam samo eno vprašanje (upam, da ne bo zvenelo “neumno”, toda o tem nisem še nikjer ničesar zasledila). Imam enomesečnega dojenčka, ki ga polno dojim (mleka imam dovolj, dojim ga po potrebi) in verjamem, da ga dojenje ščiti pred boleznimi. Ker pa imam tudi dve leti staro hčerko, ki hodi v vrtec, in je s tem potencialno ogrožena za novo gripo, me zanima, ali lahko njo v primeru, da se bi okužila, “zdravim” tudi s svojim mlekom (ne sicer tako da bi jo dojila – dojiti sem jo nehala, ko je bila stara 16 mesecev – ampak bi si mleko samo izčrpala ter ji ga ponudila). Prav tako me zanima, ali ji lahko ponudim svoje mleko, če bi zbolela zaradi česar drugega. Ali bi lahko moje mleko prispevalo k hitrejši ozdravitvi ali le-to ščiti samo dojenčka?
Pozdravljeni, pasha!
Vaše vprašanje je zelo običajno in vaše razmišljanje zelo naravno, je pa res, da so starši doslej to redkeje vprašali.
Da, tudi svoji dveletni deklici lahko pomagate s protitelesi, ki jih tvori vaše telo. Otrokov imunski sistem se namreč razvija več let in pri dveh letih še zagotovo ni dobro razvit. Malčkom lahko uživanje materinega mleka koristi, posebej v času znižane odpornosti, bolezni, potencialne ogroženosti pred boleznimi… Smiselno je mleko dodatno iztiskati in ga ponuditi tudi malčku, če si to želimo, zmoremo in obema otrokoma ustreza.
Občasno zapišem, da lahko mamice, ki npr. črpajo mleko, pa ga ne morejo tedaj shraniti za dojenčka ali ga dojenček ne rabi (in ga npr. zlijejo stran), ponudjo sorojencem, lahko ga celo popijejo same ali partner. Posebej, če gre za mleko v prvih 6t po porodu, ko je prisoten tudi še s protitelesi nadpovprečno bogati kolostrum.
Materino mleko krepi črevesno sluznico in na druge načine krepi obrambne sposobnosti organizma.
Od nekdaj je v ljudskem zdravilstvu denimo cenjen kolostrum živali, pri nas najobičajneje pri kravi po telitvi. Kolostrum, kolikor ga seveda teliček sam ne rabi, velja za bogato živilo, ki lahko okrepi odpirnost. Danes, v tržnem gospodarstvu, je sicer bolj običajno, da se ljudem ponudi živalski kolostrum v lekarniškem pakiranju. Ob tem, ko mrzlično iščemo vse sorte načinov za okrepitev odpornosti otroka, je način, ki ga vi omenjate, zagotovo še bolj naraven, cenejši, enostavnejši.
V svetu so znani tudi primeri, ko se materino mleko, npr. iz mlečnih bank, uporabi pri zdravljenju določenih bolezni odraslih, kadar lahko s tem podpremo zdravljenje ali če drugi načini morda niso mogoči.
Pozdravljeni!
navezujem se kar na tole temo, da ne bo preveč linkov.
Nikjer nisem zasledila informacij o varnosti cepljenja doječe mamice za otroka…Trenutno je v sloveniji ogromno debat o tem, ali je cepivo za otroke primerno ali ne…nekatere države ga celo prepovedujejo pri otrocih in nosečnicah…hkrati pa se pojavljajo resnejši primeri in me postaja vedno bolj strah.
Poleg tega mi pediatri v MB ne dajo nobenih natančnih navodil glede tega.
Imam 15 m sinčka z DS, ki je bil rojen v 34. tednu zaradi zastoja rasti ( TT 1750g in TD 43cm), pred 14 dnevi je bil na teži 7400g in 70cm. Prejšnjo sezono je prebolel 2 pljučnici ( virusni z nacepitvijo pnevmokoka oz Enterokoka) in bronhitis: vsakič je potreboval dovajanje kisika ( pri pljučnicah po 14 dni), dobival je antibiotike, ki so najverejtneje vodili v hudo drisko in do razvoja ( vsaj prehodno ?!) preobčutljivost na beljakovine KM in jajc…do 9. m je bil polno dojen, seveda sem bila jaz po ugotovitvi alergije na strogi dijeti brez beljakovin KM in jajc… trenutno se dojiva še en obrok dnevno ( največkrat popoldan) in sevda ponoči 3-4krat …rekla bi, da popije okrog pol litra mojega mleka dnevno ( ravno prejšnji teden si je malo poečal zalogo :))..drugače je skoraj vse, razen glutenskih, mlečnih in jajčnih jedi…
Zdi se mi da spada v rizično skupino,saj ga najbolj od vsega ovira njegov oslabljen imunski sistem, po drugi strani pa cepivo zanj seveda ni primerno, ker je na osnovi rumenjaka…
Imam tudi 4letno hčerko, sicer v zasebnem varstvu, ampak vseeno v stiku z precej otroki…
Najbolj pa me skrbi to, da sva z možem zobozdravnika v otroških ambulantah in tako zelo ‘na udaru’ za novo gripo. ( jaz začnem ponovno delati v januarju)
Zanima me, če obstajajo podatki, kako cepivo prehaja v materino mleko oz. če obstajajo uradna navodila, ki naj bi jih dobili pediatri v zvezi s cepljenjem doječih mamic in kompromitiranih otrok. Do sedaj mi jih namreč še nihče ni znal navesti. 🙁
Prav lep pozdrav vsem!
Pozdravljeni!
Opravičujem se za zamudo, spregledala sem neodgovorjeno vprašanje na tej temi.
Uradna priporočila so enotna, so pa tudi strokovnjaki, ki menijo drugače in se s tem ne strinjajo, kar ste že omenili, ko sta navedli dileme o varnosti cepiv. http://www.google.si/search?hl=sl&ei=DJUFS-n0BILAmQPXp5W1Cg&sa=X&oi=spell&resnum=0&ct=result&cd=1&ved=0CAUQBSgA&q=Down+syndrome+flu+vaccine&spell=1
Ali vi zdaj že lahko uživate tudi jajčne jedi ali ste še vedno na strogi dieti in menite, da bi vsakršna vsebnost teh snovi, tudi zelo majhna, lahko še negativno vplivala na vašega malčka? Od tega je verjetno nekoliko odvisna vaša odločitev, žal je težko reči, v kolikšni meri bi taka majhna količina lahko prek prehajanja v mleko razdražila otrokovo zdravje, morda bo o tem laže kaj povedal otrokov pediater in morda tudi vi sami lahko bolje ocenite od mene.
Virus gripe se ne prenaša prek materinega mleka. Prav tako cepljenje matere ni imunzacija doječega se otroka, kot se ponekod navaja, oz. ni dokazano, kakšen naj bi bil ta vpliv.
Odgovor na podobno vprašanje glede prehajanja cepiva v mleko, je že podala imunologinja na forumu Cepljenja in ga kar kopiram: http://med.over.net/forum5/read.php?37,5816636
Stališče strokovnjaka za dojenje, dr. Jacka Newmana: http://www.nbci.ca/index.php?option=com_content&view=article&id=103&Itemid=49
Žal ne vem natančno, ali drži, da proizvajalci cepiva ne priporočajo cepljenja doječim in nosečim materam zaradi pomanjkljivega testiranja na teh skupinah, na drugi strani pa so ta cepiva, kot vemo, uradno priporočena tudi za doječe matere in družinske člane dojenčkov in otork, ki sami naj ne bi bili cepljeni. Res je težko v takih okoliščinah sprejeti pravo odločitev.
http://www.kellymom.com/health/meds/vaccines-bf.html
http://forums.llli.org/showthread.php?t=76264
Pozdravljeni, glinko!
Prosim vprašajte na forum Pediatrija. Žal vam ne morem dati odgovora na to vprašanje, saj nimam medicinske izobrazbe in kompetenc, da bi komentirala uporabo zdravil.
Pozdravljeni!
Opravičujem se za zamudo, spregledala sem neodgovorjeno vprašanje na tej temi.
Uradna priporočila so enotna, so pa tudi strokovnjaki, ki menijo drugače in se s tem ne strinjajo, kar ste že omenili, ko sta navedli dileme o varnosti cepiv. http://www.google.si/search?hl=sl&ei=DJUFS-n0BILAmQPXp5W1Cg&sa=X&oi=spell&resnum=0&ct=result&cd=1&ved=0CAUQBSgA&q=Down+syndrome+flu+vaccine&spell=1
Ali vi zdaj že lahko uživate tudi jajčne jedi ali ste še vedno na strogi dieti in menite, da bi vsakršna vsebnost teh snovi, tudi zelo majhna, lahko še negativno vplivala na vašega malčka? Od tega je verjetno nekoliko odvisna vaša odločitev, žal je težko reči, v kolikšni meri bi taka majhna količina lahko prek prehajanja v mleko razdražila otrokovo zdravje, morda bo o tem laže kaj povedal otrokov pediater in morda tudi vi sami lahko bolje ocenite od mene.
Hvala za vaš odgovor, malo sem bila nestrpna in sem tudi na ‘pediatriji’ povprašala, tako da sem zdaj že cepljena…
Drugače pa sem dieto že skoraj opustila, ker se mi je zdelo da ob občasnih ‘prekrških’ ni bilo nobenih težav, so se pa pojavile sedaj po enem mesecu uvajanja jogurtov in skute in kar se jaz ne držim več dijete v obliki take neizražene driske ( enkrat ja, enkrat ne), rdeče ritke okrog anusa in mozoljčkov po obrazu(najbolj okrog noska)…mislim, da je čas da spet gremo na strogo dieto… čeprav so alergološki testi negativni
Lep sončen pozdrav s Štajerske!
Pozdravljeni,
Prosila bi vas, če lahko spodnji odsek nekoliko bolj pojasnite. V čem se razlikuje mleko matere, ki dojenčka doji in mleko matere, ki si mleko črpa, ter ga daje po steklenički? Če r
predpostavimo, da je v obeh primerih mati ves čas z otrokom v neposrednem stiku. Na kakšen način otrok pošlje mikrobe svoji materi …?
Hvala za odgovor, lp
Pozdravljeni, pomladnicvet!
Mislila sem na mehanizem izmenjave imunskega sistema med materjo in otrokom. Materino mleko je po sestavi živih snovi in protiteles tako rekoč »hrana po naročilu«. Dojenček pri materi »naroči« mleko, primerno zase. Kako? Ko sesa, skozi bradavici v materino telo »pošilja« mikrobe, denimo bolezenske klice, da mati s pomočjo svojega imunskega sistema ustvari protitelesa proti boleznim, katerih povzročitelja je zaznalo njeno telo. Bolj kot je dojenje intezivno, bolj intenzivna je tudi ta izmenjava mikroorganizmov in večja je koncentracija konkretnih imunoloških dejavnikov.
Mati dojenčku v mleko torej pripravi natanko določena protitelesa, s katerimi se dojenček laže brani pred boleznimi. Dojenje je otrokov edini imunski sistem v prvih tednih življenja. Kasneje bo zgradil svojega, a proces poteka počasi in na materinega se bo opiral, dokler bo dojen. Imunski sistem si otroci gradijo najmanj tri leta, proces pa je povsem končan šele okoli sedmega leta, tudi s pomočjo druge zdrave hrane, svežega zraka, spodbudnega okolja (to torej ne pomeni, da je potrebno tako dolgo dojenje, saj na imunost vplivajo mnogi dejavniki). Dojenje, tudi le nekaj dni ali tednov, je otroku pri tem v veliko pomoč. To ne pomeni, da dojen otrok ne more zboleti, pač pa je potek bolezni pri dojenih otrocih pogosto krajši in lažji.
O tem je strokovno mnenje podal tudi eden najboljših strokovnjakov za dojenje dr. Jack Newman, v članku, ki sem ga zgoraj že pripela. Prevajam ključni stavek glede na vaše vprašanje: “Posledica iztiskanja in dajanja materinega mleka dojenčku po steklenički je upadanje nekaterih pomembnih imunskih dejavnikov v materinem mleku.” Newman je prepričan, da je najbolje za dojenčka, če ostane z materjo in se doji na dojki, saj je koncetracija protiteles kar se da največja prav v tem primeru.
Kopiram še celoten angleški citat iz članka, ki pojasnjuje zadevo.
—–
The Center for Disease Control in Atlanta has stated that if a mother develops symptoms of H1N1 influenza, she should pump her milk and the milk be given to the baby by someone else, so the baby can be separated from the mother.
This is a puzzling statement. A mother who develops symptoms of H1N1 influenza was already infectious a day or more before she developed any symptoms, so the baby has almost surely been exposed to the virus already. Separating him from his mother can do no good and can do harm. First of all, a baby separated from his mother is under stress as is his mother, especially when the situation is overlaid with the stress of illness3. Secondly, expressing milk and giving it to the baby in a bottle results in some of the important immune factors decreasing in concentration in the milk.
The mother and baby should stay together, in bed together if the mother is feeling unwell and breastfeeding should continue. If the baby gets sick, it is best for the baby to continue breastfeeding.
—–