Spoštovani!

Rada bi vam postavila eno vprašanje, ki me zelo boli že skoraj celo moje življenje, od petega leta naprej. L.1970 je bila moja draga pokojna mema kot ena prvih v Sloveniji operirana na srcu. Vstavili so ji umetno aortno zaklopko tipa Mc Govern, ki je imela kroglico, ki je uravnavala pretok krvi v zaklopki, zato je tudi zelo ropotala.

Operacija je lepo uspela, čeprav niso vedeli, če bo preživela.(šE ZDAJ SE JE SPOMNIM, KO MI JE POMAHALA SKOZI OKNO) oKREVALA JE V REDU IN JE ŠLA PO TREH TEDNIH DOMOV.

dOMA JE ZANJO SKRBEL OČE, KI SI JE VZEL DVA(!) MESECA DOPUSTA, ČEPRAV BI MU PO MOJEM MNENJU PRIPADALA BOLNIŠKA ZA NEGO ŽENE. KUHALA IN ZA GOSPODINJSTVO JE SKRBELA GOSPODINJSKA POMOČNICA, KI NI BILA NAJBOLJ USTREZNA, A TAKRAT SE JE USTREZNO ŽENSKO ZA TO TEŽKO DOBILO.

PO DVEH MESECIH JE MORAL OČE NA SLUŽBENO POTOVANJE V CEMENTARNO ANHOVO ZA EN MESEC IN TAKRAT SE JE ZAČELO. KER NI IMEL MAME KAM DATI, JO JE ZAPELJAL K MOJI STARI MAMI V VAS ŽADOVINEK PRI KRŠKEM. TAM PA JE BILO REVO ŠE BOLJ STRAH, ENKRAT SE JE NA HITRO DVIGNILA IN JE IMELA OBČUTEK, DA SE JI JE V PRSIH NEKAJ PRETRGALO. SLEDIL JE REŠILEC V LJUBLJANO, MAMA POD KISIKIKOM, JAZ SEM MOGLA BITI ZRAVEN….

v LJUBLJANI JI JE KARDIOLOGINJA MAZOVČEVA, ZNANA PO TEM, DA JE ZNALA ZELO PREPLAŠITI BOLNIKE, REKLA, ČE JE PRIŠLA NA ZADNJO POSTAJO, JI HOTELA ŠE ENKRAT DELATI KATETRIZACIJO IN JO DALA V SOBO POLEG PACIENTKE, S KATERO STA SE DRŽALI ZA ROKE, A JE BILA ROKA TISTE ŽENSKE ZJUTRAJ MRTVA…

MAMA JE BILA ČISTO OD SEBE OD STRAHU, DA BO UMRLA, OČE JE ZVEDEL ZA VSE TO IN PRIŠEL V LJUBLJANO. POVEDAL JE KIRURGU DR. KOŠAKU, KI JE MAMO OPERIRAL, KAJ JE NAREDILA TISTA ZDRAVNICA. DR. KOŠAK JE MAZOVČEVO NADRL, REKEL MAMI, DA JE VSE V REDU IN DA NAJ GRE DOMOV

VENDAR JE BILA MAMA TAKO PREPLAŠENA, DA JE STALNO MISLILA, DA NEKAJ NI V REDU IN DA BO UMRLA. nIČ NI POMAGALO ZAGOTAVLJANJE DR. KOŠAKA, DA JE SRCE OK., IZ OČETA JE ZAČELA BUTATI VEN NJEGOVA SUROVA NARAVA, KER TAK TUDI V RESNICI JE, ŠE NASILEN ZNA BITI, ČE SE VZNEMIRI, MAMA PA POTREBOVALA TOLAŽBO…

nIKOGAR NISMO IMELI, KI BI NAM POMAGAL.
dR. kOŠAK NI VEČ VEDEL, KAJ BI IN JE MAMO POSLAL K PSIHIATRU MILČINSKEMU. tA JI JE NAPISAL MELLERIL, KI JE BIL PO MOJEM MNENJU ČISTO NEUSTREZEN. JE NEVROLEPTIK, SE UPORABLJA TUDI ZA ANKSIOZNOST, STRAH, A JE KARDOTOKSIČEN.

pO TEM ZDRAVILU SE JE MAMA V OBUPU POSKUŠALA OBESITI, VENDAR SI JE PREMISLILA ZARADI MENE…
PSIHIATER JE ODREDIL, DA MORA V BOLNICO POLJE.

tAM SE JE ŠELE ZAČELA KALVARIJA. MAMA JE ZELO JOKALA IN SE VERJETNO GLASNO PRITOŽEVALA NAD MOŽEM, PA MISLIM, DA SE NI NIHČE Z NJO POGOVARJAL, MIRILI SO JO Z NEVROLEPTIKI, KAR SPLOH NE BI SMELI, ČE PACIENT NI PSIHOTIČEN(SO JO PREJ TESTIRALI IN TEGA NI BILO), (TO ŠE SEDAJ DELAJO), DA JE BILA POTEM VSA NAFILANA S TISTIM IN JE OTOPELA IN SE ZAPRLA VASE. POTEM SPLOH NISO VEDELI, KAJ BI Z NJO, UGOTOVILI, SO SAMO DA JE “PADLA V DEPRESIJO”.KDO NE BI PO TAKI OBRAVNAVI.

JAZ SEM MORALA PUSTITI VRTEC, KJER SEM BILA SREČNA, KER SEM KONČNO PRIŠLA MED OTROKE, IN JO HODIT OBISKOVAT V BOLNICO IN JO GLEDAT V TAKEM STANJU. TRAVMA ZA VSE ŽIVLJENJE.

(TO JE DOVOLILA ZDRAVNICA- NAPREJ:)
ZA NJO SE JE ZAVZELA NEKA ZDRAVNICA, KI SE JI JE PRIBLIŽALA IN REKLA, DA SAMO, DA BO JEDLA. POTEM SE JE MAMA POČASI ODPRLA IN SE JI POTOŽILA ZARADI OČETA, DA JO JE PUSTIL IN ŠEL, DA JE NI POTEM TOLAŽIL, AMPAK POSTAL GROB IN JI DOBESEDNO Z ŽALJIVKAMI ZBIJAL SAMOZAVEST.

ZDRAVNICA PA JE REKLA, DA MOŠKI SO PAČ TAKI, IN POTEM STA SE POGOVARJALI IN JI JE ONA ZAČELA JAMRATI O SVOJEM MOŽU KAKŠEN JE.
kASNEJE JE MAMA ZVEDELA, DA JE TA ZDRAVNICA ZARADI LASTNEGA NERAZUMEVANJA Z MOŽEM JEMALA MORFIJ.

TAKO SE PROBLEM, KE JE BIL TU PRAVZAPRAV MOJ OČE S SVOJIM ODNOSOM IN ZNAČAJEM NI REŠIL.

– – – OSTAL JE CELO ŽIVLJENJE, KO JE MAMA MUKOMA MALO PRIŠLA K SEBI, SE JE SPRAVILA NAD OČETA, JAZ SEM RAZOČARANA DO KRAJA, KER SEM SE TAKO TRUDILA ZA MAMO TO POSLUŠALA IN NAŠE ŽIVLJENJE JE POSTALO TRAGEDIJA.DO KONCA.- – –

MAMA JE ŠLA DOMOV, DOMA SE NI DOBRO IN VARNO POČUTILA ZRAVEN MOŽA, PRIŠLA NAZAJ ŠE ENKRAT, DOBILA DRUGE TABLETE, KO JE TRETJIČ PRIŠLA, SO JI DALI ELEKTROŠOKE…

TAKO “REŠUJEJO” PROBLEME V PSIHIATRIČNI BOLNICI POLJE.uNIČIJO S SVOJIMI TABLETAMI, INJEKCIJAMI IN ELEKTROŠOKI TISTEGA, KI SPLOH NI BOLAN, AMPAK LE PREPLAŠEN, RANJEN IN RAZOČARAN. OČE BI POTREBOVAL PSIHOLOŠKO POMOČ IN TERAPIJO, TOLIKO GA ŽE POZNAM, MAMA PA BI MORALA DOMOV IN IMETI PRIMERNO OSKRBO, KJER BI SE POČUTILA VARNO.

IN KAJ MISLITE, KAKO SEM SE POČUTILA JAZ KOT PREDŠOLSKI OTROK, BREZ BRATOV IN SESTER ALI KATEREKOLI DRUGE OSEBE?

Zato Vas vprašam in lepo prosim, da mi poskušate razložiti(malo povprašajte, če vi ne veste), kakšne so bile takrat možnosti Karitas, če je obstajal(v cerkvi so rekli moji stari mami, da nimajo nikogar, ki bi prišel k nam), kakšno pomoč na domu so nudili centri za socialno delo in patronažne službe. Potrebovali smo pomoč na domu, zdravstveno IN PSIHOLOŠKO podporo za mamo po težki operaciji in nekoga, ki bi bil pri nas.

Najlepša hvala in lep pozdrav…