KAJ PA PO 40 DNEH BREZ ALKOHOLA?

Postna pobuda 40 dni brez alkohola je za nami. Pobuda je naletela na precejšen odziv pri mnogih posameznikih in tudi v mnogih župnijah, kjer je bilo v času posta manj ali nič alkohola, še posebej na različnih prireditvah in srečanjih. Naj poudarimo, da je bil glavni namen te akcije osmisliti in darovati svojo postno odpoved za vse tiste, ki trpijo zaradi nesreč na cestah, nasilja v družinah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.

Slovenija se med evropskimi državami uvršča v neslavni vrh po količinah popitega čistega alkohola. Če se omejimo samo na odrasle, starejše od petnajst let, in upoštevamo še oceno neregistrirane oblike porabe alkohola, pridemo do številke, večje od 16 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca v Sloveniji. Kar poenostavljeno povedano pomeni, da na odraslo osebo v Sloveniji na eno leto pride v povprečju 25 zabojev piva ali skoraj 100 litrov vina. Popite količine se seveda odražajo v težkih in obsežnih posledicah, ki so breme celotne družbe.

Premikanje naših družbenih navad iz prekomernega v zmerno seveda ni stvar enega posta, ampak je večletni proces, ki bo s skupnimi napori zmanjšal posledice, ki jih povzroča alkohol v naši družbi. Prav tako se naša prizadevanja s postom ne zaključijo. Čaka nas delo tudi v preostalih 320 dneh. Storimo lahko marsikaj, predvsem pri sebi, s spreminjanjem običajev in v smislu razbijanja različnih stereotipov in predstav o pozitivnih učinkih alkohola.
(Peter Tomažič Žarek dobrote, informativno glasilo Karitas, št.5/IV, maj 2006)

Postna pobuda
– 40 dni brez alkohola
V znamenje solidarnosti z vsemi,ki trpijo zaradi bolezni
kot posledica alkohola, nesreče na cestah in zaradi nasilja v družinah.
V letošnjem letu je Karitas po vsej Sloveniji začela s posebnim pilotnim
programom za pomoč zasvojenim z alkoholom.Gotovo se vsi zavedamo,
da pretirano pitje alkohola v naših družinah,na cestah in na našem
zdravju povzroča številne tragedije.
Gre za večletni postni program,ki ima naslednje cilje:
.vzgajati se za samodisciplino in odpoved (začeti pri sebi);
.aktivirati javnost k razmišljanju,kakšne posledice povzroča
prekomerno pitje alkohola pri posameznem človeku,v družinah,
na cesti in v družbi;
.prispevati k preoblikovanju kulture pitja in s tem prispevati k zman-
jšanju posledic zaradi alkohola.

Nekaj dejstev o alkoholu in posledicah pretiranega uživanja.
Alkohol je dejavnik tveganja za negativne posledice na zdravju,
sreči in blaginji ljudi.Uživanje alkohola ima lahko kratkoročne in
dolgoročne zdravstvene in socialne posledice.
Opijanje lahko privede do takojšnjih posledic,zastrupitve,,
prometne nezgode,nasilja v družini,dolgotrajno tvegano pitje
alkohola pa vodi v kronične zdravstvene in socialne probleme.
Alkohol je droga.Nahaja se v alkoholnih pijačah,sladicah,jedeh in
nekaterih zdravilih.Različne vrste alkoholnih pijač imajo različno
vsebnost alkohola.Učinek na telo je odvisen od koncentracije alko-
hola,ki kroži s krvjo po telesu in vstopa v celice različnih organov.
Količino popitega alkohola lahko merimo v enotah ali mericah.Ena
merica =ena enota,vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola.
Ena enota čistega alkohola ali 10 gramov se razgrajuje približno 1
uro.
Prekomerno uživanje alkohola lahko vodi v odvisnost!
Škodljive posledice pitja alkohola ugotavljamo z različnimi
zdravstvenimi,socialnimi in ekonomskimi kazalniki.Umrljivost je naj-
pogostejši kazalnik,ki z določenim časovnim zamikom zelo dobro
odraža porabo čistega alkohola na prebivalca. Čim večja je poraba,
tem večja je umrljivost zaradi alkoholu pripisljivih bolezni.
Zaradi alkoholu pripisljivih bolezni in zastrupitev je bilo v letu
2003 v Sloveniji:
•3.995 primerov hospitalizacij (1,6 %vseh hospitalizacij);
•1.980 primerov začasne odsotnosti z dela (ena odsotnost je v
povpreœju trajala 43 dni),
•umrlo je 608 oseb (3,1 %vseh primerov smrti),397 jih je bilo
mlajših od 65 let.Najpogostejša vzroka sta alkoholna ciroza
jeter ter duševne in vedenjske motnje zaradi škodljive rabe
alkohola,med slednjimi je veliko samomorov.
•Alkohol je bil sekundarni vzrok pri 3.986 prometnih nezgo-
dah (9,7 %vseh prometnih nezgod)v letu 2003.
Pripravila:Janja Oeook,dr.med.,Inštitut za varovanje zdravja

Ta pobuda se mi zdi daleč najboljši način,da se zavedamo kaj alkohol lahko stori posamezniku. Naj povem,da strogo abstiniram že več kot leto in štiri mesece,zato mi tudi naprej ne bo težko.Vsekakor bi moralo biti več takih akcij,saj je žrtev alkohola vse preveč.
Enostavno je najpomembnejše da se že mladini prikaže kaj lahko konzumacija povzroči in jim prikažemo način zabave,ki alkohola ne vsebuje.
Ravno pred dvema tednoma je pri nas v Slovenj Gradcu potekala okrogla miza o preprečevanju dopstopnosti mladim do alkohola in naj povem,da kar se dogaja na posameznih že OSNOVNIH šolah ,nikakor ni več nedolžno.Zato take pobude pozdravljam!
Nina