Sprašujem vas kako naj človek razume, da ga nekdo duši, ne dovoli nič pogovora s komerkoli, karkoli narediš da si uspešen ne pohvali, karkoli nardiš na sebi, je preveč, te bodo samo drugi opazili. Nič ni prav, če rečeš nekaj da pohvališ koga drugega, ti je več do njega.

Zarad vsega tega “sem” partnerju umaknila in mislila da bo tako bolje da bo razumel da je naredil napako.

Pa jo “kao” razume, ampak čez par dni je enako. Celo grožnje da se zveza ne more prekiniti so bile, kljub temu da sem to hotela.

Človek bi me po moje tud udaru če bi imel priložnost. A si to domišljam, al je vsak namig v to smer znak da me nekoč pa bo?

Pa naj bo zapisano, da nisem dala povoda, vbistvu je povod vse kar počnem, sem pohvaljena ali uspešna.

HVala.

Ena in edina stvar je – gre za njegovo precejšnje pomanjkanje samozavesti. Odtod izvirata posesivnost in ljubosumje, ali celo oboje hkrati.

Ne obremenjuj se s seboj, ker s tabo ni nič narobe.
Krepko pa premisli, če boš s takim človekom ostala.

Ni nujno, da se ne bo sčasoma spremenil (to so meseci, leta dela na sebi), je pa res, da je takih primerov malo in ostaja ponovitvena možnost.

Vzemi svoje življenje najprej v svoje roke.

Vprašaj se najprej, iz kakšnih družin izhajata, ponavadi se zavohajo partnerji, ki iz svojih družin prinesejo eden posesivnost, drugi podrejenost. V zadnjem času, ko se vara na vsakem koraku, pa je možno, da so moški med seboj odkriti, vidi pri drugih, da nima nihče nič proti varanju in se zaradi tega boji. Tretja možnost je, da sam vara. Četrta..

razišči pač, zakaj se to dogaja.

On je odšel od mene.

Ker sem se uprla tej grozoti, da se moreš zagovarjat za vsak pogovor s kom, če greš na wc, karkoli jebilo narobe.

Sem sama kriva? Sem jaz to izzvala s tem da sem večino časa doma, ne žuram, ne hodim veliko ven. Da je imel popolno, ker je šel večkrat ven, jaz doma. Nato je hodil ven sam, ker sem se mu umaknila in očitno mu je tako vredu.

Saj nima pomena več ampak ………………………

Daj, daj,… kriva si samo za to, da si imela prav.

Koliko in kdaj se komu žura je stvar osebnih preferenc in nima nobene zveze s takšnim obnašanjem tvojega bivšega. To si je zakuhal sam (ali pa prinesel od doma).
Takega odnosa, da te nekdo poskuša brezveze kontrolirati in podrejati noben vsaj približno dozorel človek ne bi prenašal prav dolgo.

Mislim, da si naredila edino smiselno stvar.

Srečna bodi, da je šel! To je nasilje in bi se samo še stopnjevalo, dokler ne bi šla tvoja samozavest v franže. Bolje je imeti zdravo duševnost, kot psihopata ob sebi! Imam izkušnje …

Pa saj ja vemo, da rabimo malo dihati!! Vse pa ima svoje meje, kdor se jih pač zaveda. Če je zaupanje trdno je tudi odnos trden, lp.