Hiše iz slamnatih bal – Bioeko gradnja
Hiša iz slamnatih bal – Hiše prihodnosti
Strošek za cca. 120 m2 tlorisa stanejo slamnate bale v Sloveniji cca. 1.500 €. Ogrodje je lahko iz ne preveč obdelanega lesa. Zelo dobra toplotna in zvočna izolativnost.
Če boste samo veliko delali in vaše prijatelje povabili za pomoč boste veliko prihranili. Če boste pa dali seveda delati kakšnemu izvajalcu pa vas bo kar drago stalo, saj izvajalci delajo zelo kvalitetno in so na vse malenkosti pozorni, da se seveda zaščitijo. Če pa vas malenkosti ne motijo in če niste perfekcionist pa vas lahko ta način gradnje pride zelo poceni. Morda je res, da vam hiša ne bo zdržala 300 let ampak 100 let pa. No saj veste, da se nam že po nekaj letih okus menja. Vse materiale lahko dobite poceni, če jih poiščete v naravi. Če pa bi vse morali kupiti pa ravno ni tako poceni gradnja. Razen slamnatih bal. Nekateri že takšne hiške postavijo za 10.000€. Nekateri pa za enako velikost odštejejo tudi do 250.000€ (Modernost je pač draga).
Obstaja že kar nekaj knjig o tem načinu gradnje.
Slamo v bali so prvi uporabili nizozemski izseljenci v S. Ameriki pred stoletjem in pol. Z izumom balirnega stroja jim je bila omogočena postavitev hiš iz slamnatih bal, saj druge izbire zaradi pomanjkanja gradbenega lesa niso imeli. Nekatere hiše stojijo tudi že več kot 100 let. V zadnjih letih so v Evropi postavili že več kot 3000 takšnih objektov za razne namene z veljavnimi gradbenimi dovoljenji. Za pridobitev vseh standardov je morala bala slame ter bala slame ometana z ilovico skozi vse postopke požarne varnosti. Bala, ometana z ilovico, ustreza ognje varnosti F120 (120 minut izpostavljenosti močnemu ognju – slama v balah je močno stisnjena ter ometana z ilovico, kar onemogoča dostop kisiku). Koeficient toplotne prevodnosti je 0.13W/m2K, kar je težko uresničljivo z drugimi materiali.
EKOLOGIJA – ekološki odtis
– prihranki pri ogrevanju so veliki, torej ne onesnažujemo okolja z izpusti plinov. Ne potrebujemo dragih toplotnih črpalk. Morda je dovolj kamin s kombinacijo infra panelnega električnega ogrevanja
– hišo je mogoče zgraditi iz lokalnih materialov, zato so stroški prevoza minimalni
– možno je uporabiti materiale, ki niso bili v industrijskem postopku, torej ni bila (ali le minimalno) uporabljena energija za njihovo pridelavo in predelavo
– vsi materiali se lahko ponovno uporabijo
Video kako se hiša gradi
http://www.youtube.com/watch?v=I0algytbks4&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=cwLFW7elYMI
http://www.youtube.com/watch?v=4CSVE4njhbw
Hiša potrebuje nekaj ogrevanja. Za hišo v velikosti 120 m2 je čisto dovolj kamin na pelete ali drva. Morajo pa se še seveda narediti čim večje okna na južni strani. Ometi morajo biti ilovnati, ki imajo zelo veliko prednosti (predvsem za zdravje) Letna poraba ogrevanja je za takšno hišo od 200 do 300 €. Ali pa se doda nekaj infrardečih panelov na strop. Najboljša je seveda kombinacija
Nekaj o tem piše tudi na EKO forumu http://med.over.net/forum5/read.php?268,5375422
Ne zavedate se da vas nepremičninski lobi prepričuje, da morate za hišo porabiti več kot 150000 € da je potem “kvalitetna”
Nepremičninski lobi, banke, politiki želijo, da smo ljudje v dolgovih saj smo takrat veliko bolj pridni poslušni in delamo tudi na račun svojega zdravja.
Ta hiša ni nič manj varna od klasične hiše. Obstaja celo dokumentarec o tej gradnji. V Angliji je zelo cenjen arhitekt napisal knjigo o tem in od takrat dalje se je začela ta gradnja zelo hitro širiti. Montažne hiše so v bistvu manj varne tudi pred požari, kot je hiša iz bal. To so celo dokazali.
Res pa je, da se moraš držati določenih pogojev pri sami gradnji (suh les, suha slama, Širša kapnica….)
Hiška je narejena iz lesenega ogrodja in je proti potresno narejena. Slamnate bale so le kot izolacija in polnilo.
Nekaj o tej gradnji je tukaj http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,61/task,videodirectlink/id,418/
In tukaj
http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,61/task,videodirectlink/id,615/
Vse lepo in prav, ampak … V kakšnih hišah živite pa vi? To sprašujem, ker opažam, da se vsa navdušenost nad ekologijo ponavadi konča pri dejanjih. Ko bi se mi sami morali preseliti v takšno hišo. Ali pa še bolj tipično … Čim bolj ekološki detergenti, čim manj spuščene vode, pazi to, pazi ono, pazi tretje, potem se pa vsak drugi vikend zapeljemo v Ikeo po nakupih, vsak vikend se obvezno vozimo na takšne in drugačne izlete, tako naredimo po 200 ali 300 nepotrebnih kilometrov na teden … In podobne reči. Skratka, ko bi se morali nečemu, kar nam veliko pomeni odreči, je ponavadi konec ekološke osveščenosti.
ja, sedaj se veliko govori o ekologiji, dela na tem pa se še zelo malo.
Tudi v dejanja so bo spremenilo, ampak je to žal malo daljši proces.
Naj prej se vedno pojavijo misli, potem beseda in na koncu komaj dejanja.
In prav je, da se odpirajo teme na temo ekologija in da se čim več o tem bere. Žal bo pretekel en čas, da se bomo začeli zavedati, da s tem ko pazimo na okolje v bistvu pazimo na svoje zdravje, psihično stanje in tudi finance.
pozdravljeni,
že pred časom je ta gradnja pri meni sprožila zanimanje. zanima pa me kje se slamnate bale lahko dobi v sloveniji. kakšna je cena bale? je pomembno kakšna je gostota bale(če je primeren izraz gostota – torej koliko slame je nabasane skupaj)?
zanima me tudi… verjetno je pomembno na kakšen način (konv./eko) je pridelana. imajo lahko pesticidi kak vpliv na človeka v takšnem okolju?
no, nisem še pogledala vseh linkov, mogoče je kaj tudi tam…
aja, pa še to… imamo eno staro hišo, klasična gradnja, kamen, beton, opeka, malta. morda kdo ve: nisem naklonjena ideji o rušenju (iz spoštovanja do dela, ki je bilo vloženo vanjo, ker je luštna (proporci) pa tudi solidna gradnja – ne razpada/odpada)…. seveda pa nima termo izolacije. razmišljam, če bi hišo izolirali na notranji strani in sicer bi obstoječe stene uporabili kot zunanjo steno, nato bi uporabili za izolac. slamnate bale in notranja stena iz lesene konstrukcije. ok, stene bi bile debele, a morda vidi kdo še kak drug zadržek?
hvala in lp!
štrikarca
p.s. super, da je zaživel tale forum!
Pozdravljena ga. Štrikarca!
Za slamo povprašajte kakšnega eko kmeta. In najti tudi človeka, ki ima kombajn s katerim se naredijo bale na eko kmetiji. Če je seveda možno.
Boljše je, če je pšenica bila gojena brez pesticidov. Lahko pa balirate tudi seno (posušena trava) ampak je malce manj izolativna, kot je slama.
Bale morajo biti suhe. Ena bala ne sme imeti več kot 16 kg, kar je več so po vsej verjetnosti še premokre.
Kockaste bale že dobite za manj kot 2€. Nekateri jih prodajajo tudi za veliko dražje. Na Dolenjskem, Prekmurju, Prlekiji jih dobite veliko ceneje, kot drugje.
Za hišo v velikosti 100 m2 boste za bale odšteli cca. 1500 €. Nekateri stvari pri gradnji s slamnatih bal pa so lahko veliko dražje, kot pri klasični gradnji. Če gledamo celostno je ta hiša lahko narejena ceneje, kot klasična gradnja. V takšni hiši boste imeli lahko boljše zdravje, psihično počutje, s tem pa boste manj porabili denarja za vse druge stvari, ki nam jih vsiljujejo mediji. Če se človek dobro psihično počuti nima velike potrebe po potrošniških željah. Tudi, če bi ta hiša bila 20% dražja se jo splača narediti, saj če še upoštevamo vse ostale koristi, kot je odlična toplotna in zvočna izolativnost, popolnoma naravni material, minimalni ekološki odtis…
Za izolacijo klasične hiše z slamnatimi balami je malce problem, saj so bale široke že skoraj 50 cm in bi vam vzelo kar nekaj prostora. Materiala (opeka in slamnate bale) sta preveč različna in jih ni dobro kombinirati. Možno je dati kaj vmes npr. pluto ali pa ploščami iz lesnih vlaken ali pa trstiko. Lahko pa tudi uporabite konopljino izolacijo,ki ima tudi zelo velike prednosti. Slama pa ne sme biti izpostavljena vlagi. Če pride na določenem mestu do vlage, je potrebno odkriti vzrok in zamenjati tisti vlažen del z drugimi suhimi balami.
Jaz nisem strokovnjak na tem področju, zato je bolje, da se obrnete na ljudi, ki imajo veliko več pojma, kot jaz. Zato vam priporočam, da se posvetujete z gradbeno biologinjo ga. Matejo Leskovar, ki je strokovnjakinja na tem področju.
Priporočam vam tudi g. Kristjana Zvera, ki ima veliko izkušenj, saj si sam gradi zelo lepo in hkrati tudi kvalitetno hiško iz bal.
Tukaj je g. Stojan Habjanič, ki ima veliko izkušenj. Njegovo predavanje lahko slišite tukaj
Večina jih ne zaščiti, pa je kljub temu vse v redu.
Če je slama suha potem je v redu. Tudi les ni potrebno zaščititi, če je suh in sekan ob pravem času. Če pa ni pa ga je seveda potrebno zaščititi. Včasih so sekali les ob pravem času. Sedaj v teh časih pa več ne.
Borova sol je preventivna zaščita lesa pred plesnijo in škodljivci, sol se raztopi v vodi in nanaša s čopičem ali brizganjem, možnost potapljanja v kopel; naknadno je potrebno borovo sol fiksirati v les z nanosom olja za impregniranje
Poglejte si kakšen posnetek o gradnji. Če želite še več posnetkov pa jih nadete na http://www.youtube.com, kjer v iskalnik vpišete STRAW BALE HAUSES
Samo v razmislek: Podgane.
Živimo na obrobju mesta in v jeseni podgane iz polja dobesedno pri belem dnevu tečejo mimo človeka v zavetje senika, hleva… Slamnate bale bi jih 100% privlačile. Rešitev? Pa ne samo podgane, kaj pa mravlje, miške, polhi in žuželke, ki vrtajo po slami in jo razdirajo (ker jo uporabljajo za življenje, seveda). Kakšna je rešitev zaščite, da se ti hiška po petih letih ne sesuje?
Od spodaj se namesti kovinska mreža. Če v balah ni semen, potem naj ne bi bil problem in še ilovica ščiti. Ampak je bolje, da vprašate g. Matejo Leskovar, ki ima s tem praktične izkušnje. Priporočam vam tudi g. Kristjana Zvera, ki ima zelo veliko izkušenj, saj si sam gradi zelo lepo in hkrati tudi kvalitetno hiško iz bal. Njegova spletna stran [www.naravnagradnja.com].