Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Zasvojenost in pomoč Pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi alkohola

Pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi alkohola

Pri pomoči ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi alkohola, se je potrebno zavedati, da je alkoholizem, ali kot ga danes imenujemo, sindrom odvisnosti od alkohola, bolezen in zato je v prvi fazi nujno, da ga zdravi strokovnjak za to področje.

Žal, mnogi s to težavo, pa tudi svojci, sanjajo o tem, kako se bo ta problem rešil v nekem trenutku brez truda, pa vendar ne gre.

NAČINI ZDRAVLJENJA

Ambulantno zdravljenje poteka kot priprava na intenzivno zdravljenje v bolnišnici ali pa kot daljše samostojno zdravljenje, če ga posamezniki zmorejo. Poleg tega je namenjen svetovanju o odnosu do alkohola in kot pomoč svojcem.

Bolnišnično zdravljenje se svetuje, če ima oseba težave pri vzpostavljanju stabilne abstinence, če ima poleg zasvojenosti še druge resne duševne težave, resne težave v medsebojnih odnosih ali telesne okvare. Bolnišnično zdravljenje povprečno traja en mesec. Kasneje se priporoča še nekaj tednov dnevne bolnišnice, kar pomeni, da oseba,ki se zdravi, dnevno prihaja na zdravljenje. Takšo zdravljenje je celostno orientirano, sloni na abstinenci ter omogoča ustrezne spremembe na področju mišljenja, čustvovanja in vedenja.

Klubi zdravljenih alkoholikov so pomemben člen v verigi zdravljenja alkoholne odvisnosti. Dostopni in odprti so vsem, ki so zaključili osnovno zdravljenje v dispanzerski skupini ali bolnišnici. Klubi delujejo na osnovi tovariške in prijateljske skupine. Člani se sestajajo enkrat tedensko, v nekaterih klubih dvakrat mesečno. Poleg rednih srečanj, ki trajajo uro in pol, člane družijo tudi izven skupinske dejavnosti, v katerih sodelujejo celotne družine.

USTANOVE V OKVIRU ZDRAVSTVA

* Center za zdravljenje alkoholikov
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
01/300 34 50
* Dispanzer za zdravljenje alkoholizma
in drugih odvisnosti, ZD Maribor
Sodna ulica 13, 2000 Maribor
02/ 228 62 39
* Alkohološka ambulanta, UKC Maribor
Ob železnici 30, 2000 Maribor
02/32 11 076
* Psihiatrična bolnišnica Idrija
Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija
05/37 34 400
* Psihiatrična bolnišnica Begunje
Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem
04/53 35 200; 04/53 33 315
* Psihiatrična bolnišnica Vojnik
Celjska cesta 37, 3312 Vojnik
03/78 00 100; 03/78 00 144; 01/78 00 128
* Psihiatrična bolnišnica Ormož
Ptujska cesta 33, 2270 Ormož
02/74 15 100
* Dispanzer za mentalno higieno, Velenje
Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje
03/89 95 400
* Zasebna psihiatrična ambulanta, Radenci
Gubčeva cesta 22, 9252 Radenci
02/56 69 742
* Zasebna psihiatrična ambulanta, Slov. Bistrica
Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica
02/84 31 146
* Zasebna psihiatrična ambulanta, Kranj
Glavni trg 1, 4000 Kranj
04/23 67 038

DRUGE ORGANIZACIJE

* Anonimni alkoholiki (skupine AA)
so skupnost moških in žensk, ki si delijo izkušnje, moč in upanje, tako da bi lahko rešili svoj skupni problem in
pomagali drugim, da bi ozdraveli od alkoholizma. Njihov glavni namen je, da ostanejo trezni in pomagajo tudi drugim alkoholikom k treznosti.
01/433 82 25; 031/382 709; 041/671 191
http://www.aa-drustvo.si.
* Društvo Al-Anon za samopomoč svojcem
in prijateljem alkoholikov
je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov, ki si delijo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni.
031/744-722; 041/590-789: 01/256-74-80
http://www.al-anon.si
* Program Vrtnica
Bertoki, Markova 38, 6000 Koper
05/639 50 38 , e-naslov: [email protected]

objavljeno: http://med.over.net/index.php?full=1&id=17686&title=Pomoc_ljudem_ki_se_znajdejo_v_stiski_zaradi_alkohola

Spoštovana ,,Pobuda,, !

Ob branju vašega članaka, sem se počutila izzvana, da vam napišem, mnenje oz. izkušnje z odvisnikom alkohola. Predvsem se izpostavljam, ker mislim, da ste stroka, ki se ukvarja z problematiko alkohola.Četudi sem večkrat izpostavila podobna vprašanja, pa žal na njih ne dobila odgovora.

Lepo je brati vse te članke o pomoči odvisnikom in svojcem,……lahko je biti general v delitvi mnenj, če sam ne občutiš te temne strani alkohola, ki vleče v temno globel ne le odvisnika temveč tudi vse domače.Lahko je pomagati ljudem, ki se zavedajo kaj se jim dogaja oz. pravočasno spoznajo kam pelje pot po kateri hodijo. Vsa pohvala! Kaj pa ostali? Kako lahko poskrbeti za vse tiste, ki ne pridejo do spoznanja, ali pa se ne zavedajo, da jim je potrebna taka ali drugačna pomoč? Ste morda pomislili, da smo tu svojci nemočni, saj zakon ščiti vsakega posameznika v njegovih lastnih odločitvah. Ja res, v takih primerih pa lahko le nemo spremljaš umiranje na obroke, ne le odvisnika, temveč tudi vseh domačih. Saj si hočeš ali nočeš emotivno vezan na osebo, kateri bi želel pomagati, pa ni ustanove oz.zakona, ki bi takega človeka ,,na silo,, spravila, k streznitvi in resnični pomoči za dostojno življenje, ki naj bi ga živeli.

Res je strinjam se z vami, da je potrebno soočiti se s problemom in pravočasno ukrepati. Vendar pa žal to ni odvisno niti od strokovnjakov , še manj od družine, temveč je stvar posameznika, ki je zapadel v odvisnost. Najhuje pa je, da se ponavadi sam niti ne zaveda, da je odvisnik.

Naj predno vam zastavim vprašanje povem, da se z tem soočamo, borimo že 18 let. Da je pristopil k zdravljenju že večkrat, v različnih ustanovah, da pa je mnenja, da mu to ni več potrebno, ker zmore prenehati z pitjem sam-kadarkoli. Jasno je, da zaradi naše vztrajnosti in skrbi do njega misli, da smo proti njemu, oz.da je sam in nima družine. to pa le zato, ker ne podpiramo njegovega mnenja ali pa drugače- ker naš najboljši prijatelj ni isti kot njegov(berite alkohol).

Torej kje je tista prava pot k pristopu zdravljenja, da bi mu pomagali doseči, da živi življenje, ki bi mu lahko rekli dostojno človeka?

evo me,
ena od mnogih ki je dala in daja skozi vse to. Poročena 35 let, alkohol je vedno bolj pogost v naši hiši. S človekom, ki sem ga izbrala za moža, ne morem več komunicirati. Dolgo bodrila in nakazala, da je alkohol razlog, da stvari ne fuknkcionirajo..dolgo je delovalo tako, kot da je občasno pijančevanje le slučaj, kaka zabava, kako srečanje…
Ne pije takoj zjutraj. Ne. Zjutraj , ali pa takoj ko se zbudi, se hrani s samimi zdravimi stvarmi: sadje, zelenjava, zdrava hrana, kosilo je vedno iz svežih sestavin, domače, bio, dobro….Uff, pravi: to je ta pravo..in pozabi, da je 24 ur od dela šel na pijačo, se napil, hazardiral, vse potrošil in ko se prikazal doma repenčil, žalil, padal, se polomil…
…in tako iz tedna v teden, iz leta v leto..Navadila sem se na to, nprespane noči, tresenje, strah, nervoza, otrok . Sedaj ima otrok 34 let in ga močno žali, češ da ni sposoben, da je parazit, da naj se skipa od doma. Sin je poročen,. živi z ženo pri nas.Trenutno so težke finančne razmere in sta pri nas.Najslabša varianta ob pijancu.
Jaz sem obupala, v smislu, da mu ne stojim več ob strani. Živim svoje življenje v smislu, da sem še vedno gospodinja ob službi, naredim kar lahko in uspem..imam pa tudi čas zase..Našla sem si prijatelje, posebej prijatelja in si polnim svoje dneve z drugačno energijo..Želela sem si to doživet s svojim možem..vendar ne gre vec..Nisem več mlada, 54 let in skušam nadoknadit vse, kar nisem doživela doslej..morda malo sebično..vendar se ne morem vrniti nazaj v prejšnje tire.
Delam narobe?
Bi se morala še žrtvovat?Želela bi si najti še toliko moči, da si uredim čisto svoje življenje…tu pa je še družba, služba, okolica, vzgoja…

Dragga Mehikanka!
Vsa čast.Tudi jaz sem storila tako.Drugega prijatelja sicer nimam, ker mi ni do še ene nesreče, ampak zaživela sem svoje življenje,delo in otroci so moja prioriteta.Tudi jaz sem mislila, da bom živela lepo življenje s svojim možem, izgleda, da ne bo tako.
To jaz ne jemljem kot sebičnost, ampak dozorelo zadevo, ki se mora enkrat končat.Že dolga leta živiva eden mimo drugega.Tega sem se, če sem iskrena že malo navadila in bi bilo čudno, če bi se stvari spremenile.

Moja mama je bila poročena z alkoholikom in vsak dan je dala vse od sebe da bi nehal piti. Upehala se je, dosegla ni nič. Moja soseda je imela alkoholika, uspešno se je pozdravil, nato pa kmalu fizično zbolel in umrl. Mama od sodelavke je bila poročena z alkoholikom, nato se je odločil za zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, od takrat naprej ni več pil, je pa bil globoko depresiven in obžaloval svojo pivsko preteklost.

Ob teh zgodbah mi vedno pride na misel, da bi morale ženske ob alkoholikih v prvi vrsti poskrbeti zase,(in otroke) saj s takim načinom življenja zbolijo tudi one.(in otroci)

Sama nimam partnerja, čutim pa posledice alkoholizma. Jezna sem na očeta, ker je pil in na mamo, ker se je ukvarjala z njim, namesto z mano, otrokom. Živeti v takih razmerah je težko. Tako da tudi to polagam mamam na srce: v kakšnih razmerah živijo vaši otroci???Kakšno popotnico dobivajo????Koliko je vaša pozornost usmerjena na življenje alkoholika in koliko na vaše osebno življenje in življenje vaših otrok?

Ne želim pametovat, hotela se le združit svoje izkušnje in zgodbe ljudi, ki jih poznam.

Pozdravljeni,
prosila bi za inf., kako zgleda bolnišnično zdravljenje alkoholizma v smislu kakšni so s stiki z zunanjim svetom, kako je z mobitelom, uporabo interneta,obiski, TV, izhodi. Kakšne omejitve so, in kako glede tega “napreduješ”.
Najlepša hvala in lep pozdrav.

Res se zelo lepo sliši o vseh teh ustanovah. Verjamem da se trudijo po svojih najboljših močeh. Vendar pa je dejstvo, da marsikdo do teh ustanov sploh ne pride, ker večina pjancev sploh ne prizna da imajo problem z alkoholom. Drugo dejstvo pa je, da je zelo veliko povratnikov, oz pride do recidiva. Ni dovolj samo tisto zdravljenje v ustanovi. Problem je, da je okolje v katerem tak človek živi še vedno enako, velikokrat bolano od alkohola. Enaki ljudje, vzorci, družina, prijatelji v gostilnah. Skratka ta isto okolje alkoholika ponavadi ponovno pripelje do alkohola.

Uf kak me tole razpizdi.Kak ste usi pametn.Pomagat svojcem ?ja pa ja.Ne rečem da sem edina ,sam men ni prau nihče pomagu.Ne socialna, ne v službi,vrtec sm mogla plačat tak ko usi drug,šolo v naravi…U glavnem po ps-u.Pa so ga usi poznal od policajev do občinarjev pod ne pijanec ampak orto pijanec.Pa kok lahk zdržiš so me spraševal kr usi po vrsti.Tisti njegovi TANAJBOLŠ kolegi pa so mi ponujal spolne usluge,ker d sej vejo da z njim ni nič, js pa najbrž potrebna. Pa da se ti ceu svet zagrauža.Otroci ,ala jim vera obe so odličnjakinje pr takih pogojih življenja sem mela tolk moči da sem vsaj njima maksimalno pomagala in jih vzpodbujala.Tu je še gradnja hiše pa krediti s tem da je biu avtoklepar je neki odslužo druga je šlo pa v vino.Na mojo prošnjo socijalni službi naj mi zaboga pomagajo ker men se bo zmešal(celo noč ropotaje po bajti ,zjutraj v službo iz leta v leto),sem dobila odgovor da saj sem razgledana ženska pa si bom znala sama pomagat HALO!!!!!.Takrat sem si rekla da ne bom nikogar več prosla zato ker smo svojci alkoholikov drugorazredni ljudje.Otroc so zdej na faksu,pustila sem ga.Najdla sem si drugega sicer tud pije sam me ne j*** tolk u glavo ko me je un.Evo sesula sem se.Tolk o tem kako se pomaga pr nas.

Že par let , ne lažem, celo življenje sem otrok alkoholičarle. Alkoholičarke, ki se je zdravila na Vojniku, v Polju, pa ambulantno… Rezultati? Nič, polpolnoma nič,nič, nič….
Danes mi je sesula očeta, dobesedno. Pijana je v eno že več pol leta, sploh se ne strezne več,spat gre s steklenico, vstane s steklenico. Če ni vina, piva, žganja, ji prav pride tudi alkohol za razkuževanje, aceton, lak za lase… Bilo kaj, samo, da ima okus po alkoholu.In, da je ZADETA, stalno in totalno, u “iber”. Je** se ji za otroke,družino, vnuke, račune, nanjo sploh se ne moreš zanest, njej je važn samo ALKOHOL. Zanj je pripravljena razbiti celo hišo, tudi ubijati bi znala, sem prepričana. Bolj je pametna od vseh psihiatrov. Po njenem smo psihiatra potrebni oče, brat in jaz, hčerka. Za vse nas ima najgrše izraze na svetu. KO smo pred mesecem v hudi intervenciji, ko nam je zaigrala epileptični napad, pa infarkt, predlagali zdravniku, da bi jo poslai na zdravljenje, so nam rekli, da se mora sama za to odločiti. Halo, kako, ko pa ji ne moremo do tega pripraviti, je opravilno sposobna, bolj pametna od vseh dohtarjev skupaj. Na momente, ko je trezna, ampak to traja samo par ur, nam pove, da si lahko poiščemo psihiatra, ker po njenem smo za tam ravnoprav zreli….Enostavno nam uide , do najbljižjih “dobrih prijateljev”, s katerimi popiva cele dneve, sploh ne pride domov. Nima nobenega dostojanstva,načrtno nas uničuje že vrsto let. Pri svojih 61-tih letih nas uničuje vsakodnevno. K sreči sem že pred leti temu ušla, vendar me zna vreči s tira s čisto navadnim telefonskim klicem.Vedno me groza, ker ne vem ali je trzna ali ne… Sploh ne hodim več domov.Smilijo se mi moji domači, ker jih mati psihično uničuje. Policija je na njeni strani, kajti mati najprej izziva, nato pa pokliče policijo, oni ji vse verjamejo, naredijo zapisnik, mi pa plačujemo tza vse njihove urgentne prihode… Pol se pa čudite, če se enemu trznemu enga lepega dne strga, in pospravi enega dolgoletnega pijanca, kateri mu je uničil otoštvo, mladost, celo življenje…Vem, da je tako razmišlanje nepravilno, negativno, vendar država in družba podpira pijance….Vse ostalo je samo bla-bla-bla…
Vedno bom rekla:” PIJANEC SE SPREOBRNE, KO SE V GROB PREVRNE !!!”
Zato bom vedno trdila in trdim iz lastnih izkušenj, da so ubogi otroci in svojci pijancev, ne pijanci. Oni so za na Goli otok….
Se opravičujem, če sem bila pregroba v besedah, ampak verjemite mi, samo en dan preživite dan, ko se kot majna punčka zatiskaš ušesa, trseš,in upaš, ko greš iz šole, da je mami trezna,da se ti je ni treba sramovati…kot sem je jaz, pa vam bo vse jasno…

Draga D.

tole si napisala namesto mene. Vse popolnoma enako tudi pri nas. Tega si nihče ne more predstavljat. Midve s sestro sva odseljeni, svoje življenje imava kolikor toliko urejeno. Oče pa je še vedno ujet v tem začaranem svetu. Beži od doma, ko se ji utrga do konca. Spi v avtu, pisarni, ne vem kje vse. Poskušal se je že odseliti, pa ga je vedno priklicala nazaj, z prošnjami, izsiljevanjem, grožnjami. Ne zmore plačevati vseh stroškov vzdrževanja stanovanja, še enih stroškov, če najame stanovanje drugje…………… Lahko bi mu pomagali pri tem, a vztraja, da bo že nekako. Ujet v začaran krog že desetletja, tudi sam ne zna drugače. Mene pa skrbi zanj.
Je tvoj oče doma z mamo?
Kako jo zapustiti je pri nas glavno nerešeno vprašanje. zdravljenje ne pride v poštev, nikoli ne bo na to pristala niti poskusila, prevečkrat smo bili že “čisto do konca zmenjeni”, pa spet nič. Na silo pač ne gre. Z rameni zmigujejo na urgenci, policija itd. Takim ljudem ni pomoči, žal.

Prosila bi za nasvet strokovnjakov, kaj svetujejo v teh primerih. Jo pustiti samo? Klicala bo na vse telefone, morila sosede, se odplazila po pijačo, dokler bo lahko. Padla, se polomila, porezala, poškodovala in takrat bo mogoče koga priklicla, ali pa tudi ne. Kaj storiti? Jaz odgovora ne najdem. Trudim se delati na sebi, kar mi hvala Bogu uspeva. Že davno sem se odločila, da takega življenja NIKOLI ne bi mogla narediti svojim otrokom. In tega se brezpogojno ddržim, kljub stiskam in težavam, ki so me že doletele. Ampak vseeno me mori ta situacija, nemoč, čakanje na ??????????

Hvala lepa za nasvet.


Pri pomoči ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi alkohola, se je potrebno zavedati, da je alkoholizem, ali kot ga danes imenujemo, sindrom odvisnosti od alkohola, bolezen in zato je v prvi fazi nujno, da ga zdravi strokovnjak za to področje.

Žal, mnogi s to težavo, pa tudi svojci, sanjajo o tem, kako se bo ta problem rešil v nekem trenutku brez truda, pa vendar ne gre.

* Anonimni alkoholiki (skupine AA)
so skupnost moških in žensk, ki si delijo izkušnje, moč in upanje, tako da bi lahko rešili svoj skupni problem in
pomagali drugim, da bi ozdraveli od alkoholizma. Njihov glavni namen je, da ostanejo trezni in pomagajo tudi drugim alkoholikom k treznosti.
01/433 82 25; 031/382 709; 041/671 191
http://www.aa-drustvo.si.
* Društvo Al-Anon za samopomoč svojcem
in prijateljem alkoholikov
je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov, ki si delijo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni.
031/744-722; 041/590-789: 01/256-74-80
http://www.al-anon.si
* Program Vrtnica
Bertoki, Markova 38, 6000 Koper
05/639 50 38 , e-naslov: [email protected]

objavljeno: http://med.over.net/index.php?full=1&id=17686&title=Pomoc_ljudem_ki_se_znajdejo_v_stiski_zaradi_alkohola%5B/quote%5D

V isti sapi zatrjuješ, da mora strokovnjak zdraviti alkoholika, spodaj pa omenjaš samopomočne skupine, kot so AA idr.
Torej? Kdo koga zdravi?

Vsak sebe!
Drugače ne gre. Ne more mene nihče zdraviti, če se jaz ne.
In po mojih izkušnjah je zdravljenje preveč kompleksno, da bi ga zmogel človek sam. Niti drug človek mu ne more pomagati. Kdor pozna program dela AA, ve o čem govorim. Tebi, pobuda, pa namignem, višja sila je nad vsakim človekom.

Sorry, Še ena Daisy,ker ti nisem takoj odgovorila. Oče je še vedno v skupnem gospodinjstvu, vendar imata z mamo ločene spalnice,prostore.. on se ji ogne na daleč. Mam je u Polju, bila urgentno odpeljana, delirij in te zadeve, u glavnem NORO….Kolko časa bo gor , ne vem,ker je za vse informacije pooblaščena svakinja.In, hvalbogu, da JO imam, men se enostavno ne da več… Poiskušala sem še, da bi ji našli neko ustanovo, kjer bi se odvadila tega hudiča, ampak ona gladko zanika pri zdravnik na vizitah, in to dvakrat dnevno , na vseh vizitah, da bi kdaj sploh zaužila alkohol. HALOOOO, a izvidi njnega urgentnega prihoda iz pred enega tedna govorijo o težkemu alkoholiku, s okvaro jeter(znasčilnost pijancev),ampak ona je trezna bila vedno, mi vsi smo pa NORI…v Polju bo dokler ne bo zaj**** situacijo, kar pomeni, gre ven, se ga nacedi, in potem gre takoj lahko domov…Ali pa, če sam podpiše , da gre ven, kar se pa mi najbolj bojimo, da bo to naredila….Ker potem bo šlo spet vse od začetka. Jaz z njo nimam stikov, povedo mi, kako je, drugače ne komuniciram, ker me je odpisala, kot garjevega psa. Tudi prav. To mi je že naredila zdavnaj, ne rabi mi kar naprej ponavljat…
Vem, reveži boste, kot smo mi, do konca, oz. dokler se situacija ne spremeni. V kaj in za koga, ne bi vedela,ker pri takih ljudeh so vsakodnevna presenečenja na dnevnem spisku. Enostavno lahko čakamo, kako se bo stvar razvijala naprej, oni nas pa uničujejo, kot pijavke, dobesedno. Vedno so v prednosti, ker se zalijejo z alkoholom, pa so zadeti, mi smo pa prizadeti. Njim se gladko je** za nas, nas pa okolica obsoja, ker kao nič ne naerimo za njih. HALOO, nihče pa ne vidi, da se ti ljudje zdravljenja otepajo kot hudič križa. Predlagam, da bi v takih primerih ljudi enostavno odpeljali, brez pardona, zaprli v zaprt prostor, in pustili da se streznejo, potem pa bi morali ti ljudje streči in delati z ljudmi, ki so full pijani. KOntra njim….Dokler pa bo v naši državi zdravljenje pijancev na prostovoljni bazi, pol pa bomo imeli še več pijancev, ker za tako zdravljenje se nihče sam ali pa redki so taki, ki se odločijo…

Želim ti, da najprej poskrbiš sama zase, tvoji te rabijo….To ni egoizem, to nam, otrokom alkoholikov mora prit v kri, da sami poskrbimo zase.

Srečno 🙂

Pri alkoholizmu je potrebno zdraviti OBA partnerja.OBA sta namreč odvisnika.Vsak od svoje droge.
Tako kot potrebuje mož alkohol, potrebuje žena opitega moža.
Ni malo primerov, ko se je žena sicer ločila od moža alkoholika, si našla drugega, enakega ali še hujšega.
Je odšla a spremenila se ni, vzorec obnašanja je vlekla naprej.Verjetno bodo to tudi otroci .

Pozdravjeni…
še ena ki ima v družini alkoholika…ja in to je oče. Skoraj vsak dan je pijan, in potem ga začne zdravje zafrkavati mogoče 2 dni ne pije, potem pa spet po stari poti. In vsak dan samo čakam v kakšnem stanju bo prišel. Tako se ga sramujem da bi najraje šla in si uredila da ga ne potrujem da je moj pravi oče. Ker ne morem verjeti da je lahko nekdo tako brez vesti. Da mu je vseeno za celo familijo. Njabolj me je strah zame saj sem stara komaj 23 in sem z živci skoraj na koncu. Saj morem vedno poseči v prepir med njim in mamo. Saj mami vedno zmerja z kurbo, prasico…z vsemi najslabšimi izrazi. Ne razumem kako ne vidi kaj nam dela saj je on odraščal z pijanimi starši.
Glede zdravljenja je pa vse zmešano. Itak sam ni nikakor priznal da je alkoholik. In enkrat smo se pogovorili in je rekel da gre na zdravljenje in pridemo tam pa je bil nek debilen zdravnik, ki mu je rekel: saj vsak človek spije par kozarčkov in s tem ni nič narobe, in so pač takrat ženske tečne!!!!!HALOOOO, ka je s tem tipom?? nekdo se pride pozdravit in dobi potudo od zdravnika???!!!! in seveda se iz tistega zdravljenja ni bilo nič saj ga je samo naročil čez 3 mesece, in fotr je še vedn govoril da ni alkoholik saj tudi tak pravi zdravnik.. potem pa je dobil iz službe da more it pod nujno na zdravljenje saj je tudi po več dni izostajal iz službe. In smo SPET odšli v Vojnik, ga sprejme zdravnica in ga spet naroči čeZ 3 mesece ker je čakalna doba. Poleg tega se je zdravnici pol stvari zlagal, da se sam poskuša odvajati. Vendat to ni res, ker je skoz pil. Povedal ji je pa da res nima meje za pit. potem pridemo čez tri mesece… in ga vpraša če bi če bi šel notr, kao na zdravljenje in pravi da nima druge izbire(zaradi službe) (čeprav bi mu bilo težko tam ostati 1 mesec ne da bi lahko šel vmes kaj domov, naslednja 2 meseca pa bi lahko šel) Potem še mami vpraša če se strinja da ostane ona se je strinjala. IN kaj potem naredi?? spet ga naroči čez 3 mesece???!!!! In kakšno je sedaj stane pri nas??:

Zjutraj se ustane, gre takoj na vrt..pač dela kar dela, pride okoli 2 ure domov =seveda pijan, se naje, odrema malo in gre spet in mogoče pride okoli 8 ure domov pijan k krava.Jaz se pa dobesedno skrivam v sobi saj ga ne želim niti videti, ker se vedno skregava, ker ne morem da mu nebi očitala (kar pa vem da ni pravilno) in bom tudi danes preživela dan v sobi.

9 mesecev že UPAM da bo šel na zdravljenje vendar nikoli nič od tega!!! Ne vem koliko časa bm še zdržala.Nimam niti malo več upanja da se bo kdaj spremenil.
Samo strah me je za mami ko se bom jaz odselila. Ker ne vem če jo bom lahko sama pustila z njem ker me je strah da ji bo kdaj naredil.
S fantom sva skupaj že 4 leta in so ga njegovi starši videli samo 2x, ker mi je preveč nerodno. vedno vse uredim da vidijo samo mami (da pač njega ni) ko oni npr. pridejo. Samo jaz mislim da se jim zdi da ni vse v redu. Ker vsak normaln človek bi posumil.

Oblupana sem, strah me je zame saj imam vse življenje pred seboj,strah me je za mami….

Ne vem več kaj narediti……..

Toplo ti priporočam, da se vključiš v skupino za samopomoč, kjer so tebi podobni ljudje, s podobnimi zgodbami, ki te bodo razumeli. Dela se po preverjenem programu, ki deluje. Al-anon se imenuje. Ne odlašaj, ker očetu ne moreš pomagati, sebi pa moraš! Poišči v bližini svojega kraja skupino, kjer je zagotovljena anonimnost. In ne pozabi, vsi smo enaki v Al-anonu.

Rada bi se pridružila tej skupin al-anon, ampak si ne upam. Ne vem zakaj. rada bi sebi pomagala, rada bi se rešla tega bremena. ampak si ne upam:( ker vem da se tega bremena ne bm rešeila tudi če se bm preselila.:(

Pomisli, vsi na skupini imamo isti problem. Isto bolezen. Iste- podobne posledice. Vsaka zgodba, pričevanje je pa edinstveno in to nas bogati. Te nima kaj bit strah in sram, ker prihajaš nekam, kjer te razumemo, ker doživljamo podobno.
In za rešitev bremena dobiš ogromno orodij, s katerimi si boš pomagala. Pogumno!

K tej skupini lahko vsakdo hodi a ne? Ni potrebno da se alkoholik dejansko zdravi a ne? REs upam da bom zbrala pogum in šla.
Hvala Kepicakepica

Tudi jaz ti svetujem, da greš tja.Jaz sem iskala odgovore na vprašanja 25 let.Vsi so mi rekli, da naj potrpim, da je družina sveta,da ni tako hudo.Sedaj vem, da so imeli prav .Družina je res sveta, vendar ni nujno, da mi dedec s… po glavi, ker se lahko umaknem.Da ni tako hudo, sem izvedela tako, da sem poslušala izpovedi svojih sotrpink.Morala se boš odločiti tako ali tako, še lažje pa s podporo Al-anona.Meni zelo pomaga, ker sem veliko bolj umirjena, predana delu in družini, kot prej.
Zavedati se moraš, da si ti edinstvena takšna kot si. Če ne boš zmogla pomagati sebi, tudi otrokom ne boš mogla.
Vsake minute je škoda, ko te je strah.

Upam, da se boš prav odločila, ker se boš zase in svoje otroke.

Lep dan!

PP

Pikica 23 probaj.

Napisala bi par vrstic moje udeležbe Al-anon.
Res je, da smo vsi udeleženi v skupini z istim problemom. Šla sem dvakrat ali trikrat potem nisem več mogla, ker me je to poslušanje še bolj dotolklo. Začela sem razmišljat o teh ljudeh in njihovi tragediji, ki je podobna moji, pa sem kar naprej razmišljala o tem.
Ne vem sem pač tak človek, da me take stvari dotolčejo. S kupom svojih problemov sem si navlekla še probleme drugih. Namesto, da bi reševala svoje sem kar naprej razmišljala kako je tem puncam in njihovim otrokom. Sploh mi ni jasno zakaj sem si to tok k srcu vzela. Tako, da sem nehala hodit na te sestanke.
Če mi lahko katera odgovori na to zakaj so me ti pogovori na sestankih tolko dotolkli bom zelo hvaležna. Sama res ne najdem odgovora.

Upam, da vse ki berete ta forum najdete izhod iz pekla.
Lp,…..

New Report

Close