Zanima me, če imata partnerja različno stopnjo izobrazbe, ali je po vašem mnenju to moteče ali ne?

Saj veš da je magičen odgovor možen; po moje je prej odvisno od človeka kak je.

http://med.over.net/forum5/read.php?95,4722322,4739848#msg-4739848

Pa mislim, da je še nekaj podobnih tem.

Prav niti malo ni pomembno. Potem je prej pomemben iq ljudi, pa tudi ta ni. Pomembno je od človeka, kulture, želja, pogledov, dopolnjevanj.
Zna pa bit moteče če tisti ki ima višjo izobrazbo to izrablja v poniževanje partnerja. V takšnih primerih pa ti sami dokažejo, da izobrazba še zdaleč ne naredi človeka in če ima nekdo naziv dr. še zdaleč ne pomeni da je prvovrsten sočlovek in karakter ;).
Vendar smo ljudje, sploh v Sloveniji, popolnoma obremenjemi s temi nazivi. Če slišimo da je nekdo dr. znanosti smo takoj bolj spošljivi kot če slišimo da je nekdo končal osnovno šolo in dela v proizvodnji.
Kar se mi zdi popolnoma neprav in se mi sami kravžlajo možgani.
V vsakdanjiku sodimo in imamo kontakt z ljudmi, ne njihovimi dosežki (v kolikor ne gre za stroke, seveda) ali težo bančnega računa.

Pravijo, da za ljubezen ni ovir ne v izobrazbi, ne v letih, ne v veri, ne v višini, ne v materialnem statusu itd.
Ampak kaj, ko se eni naenkrat nočejo več držati te teorije, potem gre pa vse k hudiču.

Ne bi rekla, da ni pomembna. Izobrazba daje neko širino in obzorje. Tudi komunikacija je boljša. Samo to bi rada rekla, da je pomembno, da se imate s partnerjem kaj pogovarjati.

PBX
izhajam iz družine doktorjev in magisterijev, družili so se tako z manj kot enako izobraženimi in sem doživela, slišala svašta.
Enako je pri meni, družbo imam od doktorjev do navadnih delavcev brez srednje šole.
Zato si dovoljujem trdit, da izobrazba ni merilo kvalitete in širine pogovorov, če nekoga nekaj zanima, čita časopise in knjige nima veze z izobrazbo. Dosti ljudi je strokovnjakov na svojih področjih, med tem ko osnovnih življenjskih principov ne pozna in jih tudi ne tolerira v prepričanosti, da mu je titula dovolj.
Moj oče npr. še v življenju ni vzel v roko knjige, bodisi leposlovne ali kakšne duhovne, niti zabavne. Vse kar je prebiral je bila stroka. Njegov najboljši prijatelj, zelo sposoben človek, ki v tujini vodi veliko firmo, je le tu in tam prebiral znanstvenofantastiko.
V vsakdanjiku med partnerjema ni pomembno, koliko je kdo strokovno podkovan, temveč čisto preproste medčloveške stvari, ki se jih človek ne nauči ne s titulo ne z izobrazbo in ne v službi. Moj bivši je bil sposoben človek, imel dobro izobrazbo, pa bil karakterno nula, ni se pogovarjal, niso ga zanimale vsakdanje stvari, razen kronike ni prečital ničesar. O vzgoji in otrocih se ni zanimal, ni vedel niti kdaj se smatra temperatura pri dojenčku kot vročina. Kaj šele da bi vedel kje se meri vročina! Pogovor z njim je bil da sem jaz govorila on pa mi je prikimaval in bil v svojem svetu. Ko sem se pritožila mi je pa navrgel, da je itak bolj sposoben od mene, ker prinaša domov več denarja in naj ga sprejmem kot je????
Lahko pa rečem, da veliko bivših v uspehu povprečnih sošolk, bodisi iz osnovne ali srednje šole lepo fura veze že iz najstniških časov, so zgovorne, imajo doma spoštovanje mož, urejena življenja, skupne interese, normalne vsakdanje pogovore znajo bp voditi, so skrbne, zabavne itd.
Veliko ljudi z izobrazbami pa je kontstantno nesrečnih.
Vrag je, če se nisi sposoben prilagajat, če ne znaš doma zanemariti dejstva da si strokovnjak na določenih področjih, se zavedati da doma otroke in ženo to malo briga, da je za njih pomembneje da si človeški, prijazen, pozoren…
Pogovor je res dosti in v tem se strinjam s teboj, nikakor pa se ne strinjam z dejstvom, da imajo izobraženi ljudje večje in boljše retorične sposobnosti, da smo na splošno širši.
Sama imam končan ekonomski faks, pa me nikoli niso zanimali nlp, tehnika itd., torej sem v teh pogovorih raje tiho. Izobrazba mi še ni dala zanimanja za širino. Upam da razumeš.
Vara pa tako lahko nekdo brez šol kot nekdo z doktoratom, tako kot je lahko človek ne glede na izobrazbo agresiven, žaljiv itd.
Zato izhajam iz stališča, da, kor pravi Trihi, ljubezen ne pozna meja, še najmanj pa sem kasneje gledala na izobrazbo človeka.
Ubogi so pa ljudje, ki se tretirajo po titulah in imajo striktne zahteve kakšnega partnerja po izobrazbi žele imeti. Kot bi ne vedeli, da izobrazba še zdaleč ni merilo za uspešno in srečno vezo. No morda res ne vedo ;))).

Moje mnenje je, da je izobrazba eden od pomembnejših faktorjev, ki določajo kakovost dolgotrajne veze. Seveda pa so tudi izjeme, a načeloma iz mojih izkušenj sledi dejstvo, da “neizobražen” težko sledi “načitanemu”…, seveda pa je pomembna tudi lestvica vrednot – pri obeh vpletenih.

Problem lahko ponazori pismo bralca v Oni, ki trpi ravno zaradi razlike v izobrazbi…

na osnovi izkušnje: ne! Pomembne pa so vrednote, pogled na svet, skupno življenje, vzgojo otrok, način življenja nasploh…..

Na osnovi dolgoletne (26) izkušnje: zelo, zelo.
Dokler je človek voljan pozabljati, oproščati, iti mimo, zadeva kar gre. Ko pa so težave, ugotoviš, da gre za razliko v mišljenju že v osnovi, za širino že v osnovi, za skratka bistveno različnost osebnosti.

Bi rada rekla, da ni pomebno, ampak je! Tako kot je napisala kozlica, v čisti osnovi se pozna. Postane dolgčas. Mnenja se krešejo tam, kjer se ne bi smela, ker se svet razume drugače in drugače razlaga. Interesi so različni, večkrat tudi razvijanje interesov … Ja, menim, da je izobrazba pomembna! Verjamem pa, da ni vedno potrebna enaka stopnja formalne izobrazbe, da se dva ujameta. Želja po izobraževanju pa mora biti pri obeh enaka, verjetno odnos do izobrazbe. In res ne poznam nikogar, ki bi mu razmerje funkcioniralo več let pa bi bila razlika 2 ali 3 stopnje izobrazbe.

To je res. Zakaj bi šli potem ljudje na osnovi zgoraj naštetih značilnosti narazen?

Da razlika v izobrazbi ni pomembna? Moje mnenje je, da ni, vendar le, če gre za manjšo razliko v izobrazbi, npr. visoka ali višja šola – srednja šola. Pa osnovna šola – srednja šola. Pa doktorat ali magisterij – visoka šola oz. VII. stopnja. Ali pa poklicna srednja šola – gimnazija. Če so razlike prevelike, se to slej ko prej pokaže.

Ne sprejemam floskul, da je lahko osnovnošolec bolj razgledan od nekoga z magisterijem! Večinoma to ne drži, pa govorim iz lastnih izkušenj in iz izkušenj znancev in prijateljev. Doktor medicine in čistilka? Mislim, da ne. Predavateljica na fakulteti in avtomehanik? Ne bo šlo. Sodnik in delavka za tekočim trakom? Po vsej verjetnosti ne. Morda na začetku gre, ko je še vroče v postelji in ko je močna fizična privlačnost, zaljubljenost pa je itak slepa. Toda kasneje in za skupno življenje je pa zelo pomembno, da si imata človeka kaj povedati, da verbalna komunikacija med njima dobro teče, skupni interesi, razmišljanje o pomembnih življenjskih stvareh, hobiji, knjige, filmi… Da ne govorim o tem, da se dejansko lahko eden v paru počuti čudno in nezaželjeno, ker ni “kos” partnerjevim prijateljem in njegovi družbi.

Seveda obstajajo izjeme, a te izjeme le potrjujejo pravilo, da prevelika razlika v izobrazbi ni dobra.

Po mojih izkušnjah bi rekla, da kakor kdaj…
Sem imela fanta, ki je delal z levico izpite z 9 in 10 na ne tako lahkem faksu, ampak v realnem življenju… poden! Ni znal komunicirati, kar je za nek partnerski odnos v mojih očeh sila pomembno. Sploh ni imel nekih svojih mnenj, z njim nisem mogla skoraj o ničemer razglabljati…
A moram reči, da do sedaj še tudi nisem srečala nobenega fanta mojih let, ki bi imel le osnovno ali poklicno šolo, ter bi z njim lahko imela neke globoke pogovore. Po drugi strani pa poznam kar ene par moških, ki imajo tudi samo OŠ in so zelo inteligentni, a so vsi stari vsaj 50 in več let. Ker vem tudi malo več zgodovine o njih, je pri vsakem od teh bilo tako, da so se sicer super učili v OŠ, a so potem zaradi drugih razmer v tistih časih (vojna, revščina, potrebovali so jih doma za delo na kmetiji,…), morali šolanje opustiti.
A sedaj niso takšni časi… zato menim, da tisti, ki imajo samo OŠ, so večinoma žal tudi neinteligentni in zveza z nekom z višjo izobrazbo, ne bi preveč funkcionirala… Vsaj pri meni ne, ker mi ni zadosti samo to, da se z nekom pogovarjam o vremenu in kaj bomo delali…

razlika je 4 stopnje in izredno dobro funkcionira že desetletje. Ni garancije, da bova skupaj do konca življenja, čeprav izhajam iz tega, če greva kdaj narazen, to definitivno ne bo zaradi razlike v izobrazbi, saj do sedaj nisva imela nikoli problemov glede tega. Kot rečeno, imava pa podobne vrednote, pričakovanja od skupnega življenja, skupne interese (seveda ne vseh)… Eno je formalna izobrazba, drugo je človekova osebnost.

Prej kot form.ali stro.izob. je pomembna splošna razgledanost partnerja in njegova osebnost,ker dvomim da se lahko dva z isti stopnjo izob .pogovarjata hudo strokovne zadeve(lhko posplošita,ampak posplošiš lahko tudi z nekom ki ima oš recimo),če se zelo razlikujeta poklica-npr.genetik in ekonomist.enako velja za dva ki sta si po izob.na drugih lestvicah,recimo avtomehanik in pulmolog ..saj se ne gresta tekmovanja kdo je bolj pameten.
Tud ginekolog recimo ne more doma žene prof.zgodovine vprašat kaj misli o tej diagnozi in katero zdravljenje bi ona predlagala ane,tako kot ne more mož ginekolog pred njene študente in predavat od antike in prve svetovne vojne..sej se ne ženiš z diplomo ampak z partnerjem,nikjer pa ne piše da je nekdo z oš bolj zabit od dr.ni pravil,možno je vse

zato obstaja velika razlika med strok.izob in razgledanostjo,drugo lahko uporabiš povsod ,prvo le na področju kjer domuje-zgoraj lepo opisano pulmolog ne more bit avtomehanik in obratno,lahko pa čvekata v nedogled o medicini in avtomobilih in se eden od drugega nekaj celo naučita,kot si vzmeš pač ..

PODPIŠEM!

To kar si napisala, dokazuješ tudi tako, ker nisi dipl. sociolog ali psiholog, ampak dipl. ekonomist. Torej tvoje znanje za srečno življenje ne izhaja iz formalne izobrazbe, ampak iz tvoje želje po duhovni širini, po “biti človek”!

Glede na tvojo izvorno družino, S svojim življenskim pristopom dokazuješ da imajo tvoji sorodniki sicer visoko izobrazbo, ti pa predvsem življensko modrost.

Mimogrede, sam imam 4.st. izobrazbe, pa sem kljub temu srečen!

Vse dobro!

Mislim da tisti, ki pravijo, da je razlika v izobrazbi pomembna, govore predvsem o RAZLIKI V ZASLUŽKU, torej v denarju.
Sem malo razmišljala o tem te dni.

Za konec veze pa, dragi moji, je toliko razlogov, denar je eden glavnih če se ne motim in prej kot razlika v izobrazbi je problem v prislužku in izdatkih ki jih ima človek za družino.
Sploh se oglašajo v tem primeru tisti, ki zaslužijo več ;).

Sploh sem prečitala tale sestavek:
“Žena me podcenjuje, da ne rečem zaničuje. Je profesorica na srednji šoli, jaz sem samo vodovodar. Nimam svojega podjetja, moja plača je manjša od ženine. Boli me, da gre iz njenega tudi, ko se kupi kaj zame. Problem je tudi, da so njeni znanci profesorji. Ko kdaj pridejo v hišo, z mano ne komunicirajo. Počutim se odrinjenega. Žena meni, da si domišljam in sem preobčutljiv. Odtujujeva se in skoraj ne govoriva več. Zdaj se je zapletlo s sinom. Razredničarka je povedala, da izostaja od pouka, ima tri cveke, kadi in je agresiven do sošolcev. Žena mi je očitala, da sem za to kriv jaz. Premišljujem, kaj naj naredim. Imamo hišo, ki sva jo zgradila skupaj. Naj vse pustim in se odselim? Po pravici povedano si želim, da bi se z ženo zbližala. Ni mi čisto vseeno zanjo. Včasih premišljujem, da bi jo nagovoril, da bi šla kam sama in se pogovarjala, kakor sva se nekoč. Potem pridem domov v hlad, ne rečem nič in je vse po starem..”

Kdo vidi tukaj problem v različnih izobrazbah?
Žena ga zaničuje. – ljudje zaničujemo ljudi iz različnih razlogov, sigurno se ne zaničuje nekoga zaradi IZOBRAZBE… zaničujemo lahko prav tako doktorje in znanstvenike, če so to naši partnerji ki nas zanemarjajo ali so pijanci…
Je profesorica na srednji šoli, jaz sem pa vodovodar. – očitno dobiva to nenehno pod nos. Kot da je biti profesorica ne vem kakšen dosežek. Pravijo, da tisti ki niso sposobni, gredo za učitelje ;).
Moja plača je manjša od ženine. – pomeni, če bi bil vodovodar in imel svojo dobro stoječo firmo in ne bi bilo finančnih problemov in razlik, ne bi bilo tega trpljenja. Kaj pa, če bi takšna profesorica pristala kot brezposelna? Kako bi se takšen odnos razvijal? Ugibajmo!
Da njeni kolegi z njim ne komunicirajo, je kriva ona, ali pa tudi njegov občutek manjvrednosti, ki pa je sigurno odsev njenih podtikanj in poniževanj. Torej ga je mogla v letih skupnega življenja zabijat, izničevat, da je dobil ta manjvrednosten kompleks. Od začetka ga sigurno ni dobival in imel, ko pa pride v zakonu do krizic, kriz… pa postane kaj kmalu vse živo problem….da o denarju, ufff, niti ne pišemo!
Za vzgojo otroka sta kriva DVA, oba, torej je ženino primitivno prevaljevanje krivde na soproga res skrajno podlo in ne vem kako sme takšen človek delati v šoli kot pedagog!
Človek je izgubil vso voljo in energijo. Prepričana sem, da zaradi tega, ker njo moti, da ji ne nudi določenega standarda. Ona bi lahko bila srečna le, če bi ji nosil domov prave denarce. Je oseba, ki gleda na človeka skozi denar in verjetno jo je pred prijatelji sram, da je takšen kot je. Žalostno.

Med tem ko Bill Gates itd itd. nimajo niti visoke šole (Ok zanemarimo zdaj tale novi naziv častnega doktorja Harwarda izpred nekaj let), imajo pa ogromno denarja, ne bi poslušali od svojih žena, da so manj izobraženi.
Mislim da je Gatesova žena dosti bolj izobražena od njega.. Vzela sem najbolj poznan primer, je pa takšnih ogromno!
Kjer ima mož samo srednjo šolo pa dobro stoječe podjetje, žena pa magisterij/doktorat in jima kar gre. Še vedno pa mislim, da gre najbolj tistim, ki namesto na denar in izobrazbo gledajo na partnerja kot sočloveka, z vsemi slabostmi in dobrimi stranmi!
V zgoraj opisanem primeru je najbolj viden problem denar, lahko bi bil sex, ali varanje, lahko bi bilo zaničevanje in psiho teror, lahko bi bilo pitje ali pohajkovanje, zanemarjanje otroka in partnerja… tega je toliko da se ne da naštet.
Zato razlika v izobrazbi ni pomembna, pomembni so le podobni cilji in približno ista željena pot v doseganju teh ciljev in velika mera tolerantnosti, spoštovanja in prilagovanja.

Ne vem zakaj bi bilo moteče .Res da tisti z izobrazbo več ve o tem za kar se je šolal.In da ima večjo plačo, kar ni zanemarljivo.
Ampak to še ne pomeni da je človek brez formalne izobrazbe neumen.Moja prijatelja sta si po izobrazbi zelo daleč .On ima 8. stopnjo , ona pa osnovno šolo. Pravita da to za skupno življenje sploh ni pomembno.Svoje znanje on porabi v službi in na potovanjih ker zna tuje jezike .Ona je boljša v znanju kar se tiče narave .Pozna rastline in živali katerih on sploh ne pozna .In tako se dopolnjujeta .In očitno jima dobro uspeva ,kajti skupaj sta že več kot 20 let .

Izobrazba je pomembna, ampak ne zaradi prestiža in denarja, zaradi širine. Moje izkušnje kažejo, da so izobraženi ljudje manj ozkogledni. Manj kot človek ve, bolj stoji na tistem malem, kar ve in ga ne moreš premakniti niti za milimeter. Ne pravim, da ni izjem, ampak so vsaj po mojih izkušnjah izjema in ne pravilo.

Mešaš jabolka in hruške – tukaj je vprašanje razlike v izobrazbi v drugem kontekstu in to je partnerstvo.

Z takimi ocenami pa mogoče delaš tudi krivico ljudem, kateri se iz različnih razlogov niso mogli izobraževati več kot so pač se, pa imajo zaradi tega vseeno “širino” v marsikaterem pomenu.