Večerno zbujanje
Pozdravljeni!
Pri nas imamo problem z večernim spanjem, ki nam že pošteno para živce. Deklica (stara pol leta) se že več kot mesec dni med večernim spanjem zbudi z jokom. To izgleda tako, da ob 19.00 zaspi med dojenjem, potem pa se čez kako uro ali še prej zbudi z groznim jokom. Včasih nam jo uspe nazaj potolažit z dudo ali prižganim fenom…samo to ne traja dolgo, saj se tolkokrat med spancem začne jokati, da se predrami in joka na ful. Takrat ne pomaga nič , ne petje, ne duda…samo jok jok jok. Ponavadi jo zato dvignemo, zavijemo v odejico in tolažimo. Velikokrat pomaga samo igra, ampak je potem zelo dolgo budna.
Naj povem, da smo uro premaknili iz 20.00 na 19.00, saj smo menili, da je preutrujena. In res zaspi prej…samo je potem ista pesem. Zobkov še nima.
Zakaj je tako…na pomoč!
Zagotovo ne more nihče dati odgovora s preprostim zato.
Otrok v tej starosti lahko tudi že sanja. Poskusite že ob prvem joku popolnoma zbuditi, potem pa ponovno uspavati, tudi z dojenjem.
Lahko pa ima prehodno obdobje, ko ji je en spanec podnevi preveč (ali predolg), vendar potem enostavno ne zdrži več, večerni pa še ni tisti za celo noč, pač pa samo tak, lepotilni kot rečemo.
Hvala Tanč za odgovor
tudi sama sem začela razmišljati o sanjah, ker ta jok ni takšen kot pri lakoti, utrujenosti,… ampak histeričen jok. Ravno prej je zaspala v mojem naročju tesno povita v odejico. Ponavadi nam uspe okoli 22.00. Potem je možno, da ima tak bioritem. tudi sama sem nočna ptica, samo moti me, da je pred časom lahko ob 8-ih zaspala brez težav.
Potem bi bilo bolje, da ji dovolimo večerno budnost in je ne skušmo na vsako silo uspavati nazaj. Rajši premaknemo lepotilni spanec na 18.00 in jo zbudimo, ko začne jokati…ter se z njo igramo.
Vendar, kako se bo to obrestovali na dolgi rok, ko bo večja…mislim idejo o upoštevanju njenega ritma in večerne igre.
Tega še nismo poskusili…
Omenili ste sanje…zakaj pa pride do tako grdih sanj, da se v joku zbudi?
Se opravičujem za toliko vprašanj, vendar je že kar malo grozen občutek, ko otroka nikakor ni za uspavati nazaj. Če bi mi kdo rekel naj se po mili volji rajši igram z njo…bi bilo manj stresno…vendar ali je to pametno privzgajati?
Z razvojem se otrokove potrebe spreminjajo in pogosto jiom kar nekako pozabimo slediti. Tako kot je v začetku prespal skoraj ves dan, se v sdtarosti 6 mesecev pogosto zgodi, da potrebuje dolg nočni spanec (npr. 12 ur), potem pa še povprečno 2 dbevna spanca, nekateri pa spijo še 3-4x dnevno, sicer krajše, vendar bolj pogosto. Do leta nekako spijo ponavadi 2x dnevno, potem pa le še 1x, po kosilu. Gre torej za dinamičen proces in moramo mu slediti.
Kaj tak mali pikec sanja, ni mogoče reči (še noben ni povedal:) Najverjetneje pa predelujejo svoje dnevne vtise, saj se jim kar veliko stvari dogaja. Res pa je, da so takšne nočne more pogostejše pri malce večjih otrocih.
Morda res poskusite premakniti ta lepotilni spanec na malo bolj zgodaj (med 17. in 18. uro), zbuditi po največ eni uri spanja, potem še uro ali dve aktivnosti, da se malce utrudi, nato pa poskusite uspavanje med 21. in 22. uro. Boste videli, kako bo.
Se pridružujem zgornji debati – mene pa zanima pri kakšni starosti se lahko otroka začne navajati na “rutino”, torej uvajati spanje ob določenih urah in navajati ga na to, da zaspi sam v posteljici. Mali je star 3 mesece. Ker je do sedaj precej polival smo ga veliko nosili po rokah, posledično se je navadil, da na rokah tudi zaspi, tako tudi zvečer ko v posteljici enostavno noče zaspati. Sem že poskusila ga odložiti ko že napol spi na rokah, pa se takoj predrami in potem najprej “jamra” (takrat ga še pustim v posteljici ker vedno upam da bo mogoče vseeno zaspal) potem pa se “jamranje” sprevrže v jok (duda in petje ne pomagata) in takrat ga ponavadi dvignemo. Zanima me koliko mora biti star otrok, da se ga lahko poskuša navaditi, da zaspi sam v posteljici … je zdaj še premajhen? Trenutno to še ni problem, ne bi pa rada, da to postane rutina (če že ni prepozno). Imate morda kakšen nasvet?
Pa še to, zgoraj ste napisali da bi se otroka zbudilo po eni uri lepotilnega spanca – ali to velja za starejše otroke, ali lahko tudi že 3-mesečnega dojenčka prebujamo z namenom da proti večeru ne spi predolgo?
Lep pozdrav
To uvajanje gre samo od sebe, z otrokovim ravojem in njegovo starostjo. Pri 3 mesecih ne boste imeli risanke, kopanje, večerja, spat, pač pa približno ob vsaki uri kopanje, dojenje/hranjenje, umirjanje ali crkljanje v naročju, spanje. Pravzaprav od rojstva dalje delate na rutini, ki pa je skladna z otrokovimi potrebami in starostjo.
Ko ga odložite v postlejico, se spomnite, da mu je bilo v naročju toplo, skoraj je že zaspal, potem pa ga odložite v hladnejšo posteljo. Jasno, da se razbudi! Zavijte ga v pleničko že pred dojenjem, in ga potem s pleničko ali tanko odejico vred odložite v posteljico. Ko bo trdno zaspal, jo lahko tudi odvijete. Če se vseeno rahlo zbudit, gšposnemajte guganje med hojo, torej rahlo gugajte vzmetnico, ker otrok ima rad enolično zibanje. Z drugo roko pa ga držite za lice oz. glavico, da bo “mislil”, da se tišči k vam.
Lepotilni spanci, to je stvar večjih dojenčkov, tam okoli 9. meseca, ko začnejo zmanjševati spanje čez dan, pa se jim res vse poruši.
Petdalan, jaz bi le delila svojo izkušnjo. Tudi jaz sem se spraševala, kako svojega sina navaditi da bo zaspal sam, trudila sem se na način, kot ga je opisala Tanč, rezultat je bil pa le ta, da smo mogli vse ponavljati toliko časa, da smo mi obupali in ga trdno uspavali v naročju in šele potem odložili v posteljico. Nekje pri 4 mesecih smo obupali in ga vedno uspavali na rokah. Ko je postal pretežak za nošenje smo uporabili žogo, potem stol, tako da na koncu se je samo še stisnil k nam – pa pesmice smo mu peli. Pri enem letu pa se je sam odločil, da gre spat v svojo posteljo. Ati mu je zapel pesmico in mali je spal – takrat in od takrat vedno. Tako da sem jaz mnenja, da nekateri otroci pač rabijo malo več pomoči, da zaspijo in da jih tudi s tem ne razvajamo ampak le upoštevamo njihove potrebe.
Seveda je prav, da starši poskusijo otroka navaditi na samostojno spanje samo pri enih je to bolj dolgotrajen proces :-).
Ha!
Ta tema je zelo velikokrat aktualna! Naj povem da imam sinčka ki se že 14 mesecov zbuja ponoči z največkrat hudim jokom. smo že vse telovadbe dali skozi pa ni šlo pa ni šlo! pred pol leta se je zbujal vsake pol ure pa uro pa dve ure…
No danes pa moram potrkati, da tudi če se zbudi dvakrat na noč sem zelo vesela da to ni večkrat. večkrat je bilo za znoreti!
moram reči da se sčasoma navadiš na to! hočeš nočeš moraš! se je pa zgodlo tudi enih parkrat da je potegnil od 22-5 zjutraj pa sem že mislila da je kaj hudo narobe.
jaz se tolažim z enim nasvetom ki sem ga dobila od starejših in se glasi nekako takole: “ko bo malo starejši še buditi ga boste morali”
lp
Prosim za nasvet!
Mi imamo vedno večje probleme z večernim uspavanjem. Ko berem tale forum smo mi blagoslovljeni saj spimo celo noč že več mesecev brez zbujanja ( 10 ur tudi) vendar pa imamo precejšnje težave z uspavanjem. Naša malčica je stara 5,5 m težka pa med 7 in 8 kg –torej zelo težka za prenašanje…Še od kolik , ki jih je imela do 4 meseca smo jo nosili in je zaspala….zdaj pa Ni zadosti več naročje za crkljanje, če sedimo TEMVEČ MORAMO HODITI…pa to je noro..kot bi imela vgrajen višinometer…jo vzameš v naročje hodiš, se umiri, se vsedeš dretje….TOrej kako počasi odvaditi 6 m dojenčka, da mora mo hoditi, ko je v naročju?
Poskusili smo nekajkrat jo odložiti v posteljico pa je bil tak jok, da je bla skoraj hripava?
JAz jo ne morem poslušat in jo vzamem; mož pa vztraja naj se ob joku v posteljici navadi da mora počasi zaspati sama, če ji že sedeče naročje več Ne ustreza in se tudi v *sedečem* naročju dere?
Lepo porim za obrazložitev…Tia SAra kaj pomeni to da ste uporabili Žogo in potem stol…?
Hvala lepa za pomoč
Pozdravljene!
Naš mali je star 11 mesecev in spi od 10-12 ur z enim ali 2x zbujanjem ponoči. Nikoli nismo uvajali rutine ampak smo se prilagodili njegovim potrebam. Če čez dan spi manj je zvečer prej zaspan, če pa spi več gremo spat tudi ob 10ih. Kar se uspavanja tiče tudi nimamo problema, zaspi ob meni ali atiju v postelji po približno 5ih minutah pa ga čisto brez problemov lahko položim v njegovo posteljo. Včasih zaspi na zizi, že nekaj tednov pa se podoji, se obrne na bok in zaspi. Zelo redko se pa joče ko je treba it spat. Smo pa imeli probleme, če smo ga prebedeli. Zgleda pa tako, da je zaspan da mu je slabo ampak zaspal pa ne bi. Moje mnenje je, da je otrok veliko bolj priden za spat če se ravnaš po njemu in ne po sebi in mu določaš rutino. Naj si sam naredi rutino starši pa ga naj samo usmerejajo.
Loparček…jaz ne bi nikoli pustila, da bi moral otrok sam jokati v postelji. Preberi si članek na tem forumu po lepljivo:SODOBNI POGLED NA SPANJE DOJENČKOV IN MALČKOV – IZ FORUMA DOJENJE pa ti bo vse jasno.
Upam, da boste čimprej rešili vaše probleme. S tem postom pa ne obsojam nikogar ampak samo delim svoje izkušnje in mišljenje.