Cepljenje otrok…
(nadaljujem temo, ki se je pojavila malo nizje in ki je postala ze malo nepregledna…)
Na forumu Cepljenje NE odgovarja zdravnica, temvec financna svetovalka pri nabavi cepiv na Ivz-ju. To je razvidno tudi iz vseh njenih odgovorov, ki so zelo neobjektivni in zavajajoci. Kot tudi vsi vasi odgovori, draga xxy. Na forumu lahko preberete tudi cel kup drugih mnenj zaskrbljenih starsev, ki bi po moje bili vredni dobrega razmisleka… Komentar, ki ste ga objavili, je ze bil izvzet iz dolge debate…
Mislim, da je sistem cepljenja v Sloveniji v osnovi zgresen. Vse, kar stars zve, je le datum, ko bodo otroka cepili. Ne zve popolnoma nic drugega. Ne dobre ne slabe strani cepljenja. In to je zelo neodgovorno. Vsakdo ima vso pravico, da mu sistem in zdravnik VSE to pove, in da mu potem pusti odlocitev, kaj narediti. Vecina ljudi, zgledujoc se po ameriskih navadah, v svojih odlocitvah in obnasanjih podlega ‘crednemu nagonu’: ce vsi cepijo, potem je ze nekaj na tem, zato moram cepiti tudi jaz; ce vsi imajo vozicek quinny, potem je ze v redu, in moram ga imeti tudi jaz; ce vsi pravijo belo, bodo ze vedeli zakaj, pa dejmo reci belo tudi mi… teh primerov je nesteto. Ce si pa kdo upa misliti malo s svojo glavo, kaksno stvar poskusa razumeti ali vsaj prosi za KONKRETNE podatke, na katerih naj premisli, potem pa ga je potrebno popljuvati, ker ni del crede in bo s svojim obnasanjem skodil se vsem drugim. Lepo vas prosim…
Glede primerjave z voznjo z avtomobilom: vsi vemo dobre in slabe strani oz nevarnosti voznje. In vsakdo se, sam pri sebi, odloci, ali bo avto vozil ali ne. Pa se toliko svobode ima, da izbere, kateri avto bo vozil, mar ne? Kje pa je potem primerljivost s cepljenjem? Jaz je zal ne vidim, bi pa bila vesela dobre utemeljitve…
Ce je cepljenje res tako nedolzno, se strinjam s tem, da bi lahko zdravnik podpisal izjavo in prevzel odgovornost za svoja dejanja. Tega seveda ne bo nihce naredil, ker v medicini ni 100% stvari. Torej ne more nihce niti 100% zagotoviti, da bo z mojim otrokom po cepljenju vse v redu. Kdo je potem sistem, zdravnik, da odloca o tisti ‘sivi coni’, pa tudi ce obsega le 0,001% verjetnosti (to stevilko sem napisala simbolicno, nalasc…), da se mojemu otroku kaj zgodi? In to namesto mene? Namesto mene, ki sem stars svojega otroka in ki kot vsi drugi starsi zelim za svojega otroka le najboljse? Ce pa slucajno moj otrok, ki ga v sebi nosim 9 mesecev, ki mu z ljubeznijo pojem uspavanke vse dolge noci, ki ga hranim na svojih prsih, ki ga pestvujem dneve, tedne, mesece, leta…, zapade v to ‘sivo cono’, potem sistem dvigne roke, nic kriv, odsvetujemo nadaljna cepljenja, uradnih posledic ni. Kako si lahko nekdo jemlje pravico, da v mojem otroku lahko ugasne luc v oceh, ga spremeni?
Zdravje nasih otrok je nekaj, kar vsak stars cuva z najvecjo vnemo. To je najvecja dediscina, ki jo lahko od nas dobi. Ravno zato sem vsakic zgrozena nad komentarji o neosvescenih stvarsih, ki niso dali cepiti po programu… Od kdaj drzavo zanima posameznik?
Vsem starsem, katerih otroci niso (dobro) prenesli cepiva, bi rada izrazila vso mojo podporo in socustvovanje.
Draga xxy in vsi drugi, prosim, razlozite mi, kje je groza v prosnji, da o zdravju svojega otroka odlocam sama? Pa ne mi spet nekih grozenj z epidemijami in ne vem se cim, ker dvomim v njihovo resnicnost. Nekoc so se pojavljale epidemije, grozne, tudi v svoji druzini smo zal imeli primere, ki jih niso preziveli. Ampak zivljenjske razmere so bile takrat drugacne. Zakaj tega nihce ne uposteva?
Mislim, da so (ste) goreci zagovorniki cepljenja malo prevec zaverovani v svoj prav in da vseeno ne bi skodilo, ce bi kdaj prisluhnili tudi drugemu mnenju in o njem malo razmislili…
Lp
Draga arvadi, če bi nam šlo zgolj in edino za trenutno zdravje naših otrok in ne bi bili pripravljeni prevzeti absolutno noben riziko, bi bili seveda vsi nasprotniki cepljenj. Za razliko od tebe sem jaz mnenja, da je treba v zvezi s cepljenji na zadevo gledati veliko širše in vzeti v ozir vse možne posledice, ki lahko pridejo zaradi tega. Tudi epidemije. Ki se dogajajo danes v državah, ki so po življenjskih razmerah podobne našim in kjer so z obveznim cepljenjem zaradi zapiranja finančnih pipic prenehali. Saj imate linke, preberite si – otroci umirajo DANES zaradi ošpic in davice ter oslovskega kašlja. Ne vem, zakaj tako vztrajno zavračate to možnost, ali res mislite, da smo zavarovana oaza, do koder epidemije in grožnja bolezni ne bi prišla? Saj smo imeli manjšo epidemijo ošpic med Romskim prebivalstvom pred leti – prenesli so jo necepljeni Romi tudi na ostale otroke, bile so smrtne žrtve. Pa si predstavljajte, da se več kot 30 % otrok ne cepi. Ampak to se pač ne dogaja tukaj in zdaj, zato seveda ni pomembno.
Glede možnih posledic cepljenj sem vam navedla koliko smrtnih žrtev in tistih, ki so utrpeli posledice je bilo v navedbah Svooda v zadnjih 12 letih – eden je umrl, trije imajo posledice. Neprimerljivo z možnostjo epidemije.
Polgejte, gre za večno vprašanje, kaj je v ospredju: posameznik ali družba. Danes se skoraj povsod odloča za dobrobit posameznika, tudi npr. v šolstvu, ko kopica otrok zaradi prezaščitenega posameznika ne more slediti pouku, v družbi, ko en človek maltretira celo sosesko, policija pa mu ne more nič itd. Vi hočete doseči, da bi tudi tukaj prevladala pravica posameznika pred pravico kolektiva, da bi torej posameznik lahko zavrnil cepljenje ne glede na to, da to lahko ogroža druge. Sem pač mnenja, da pri tej stvari ne bi smelo biti tako in da bi morala ostati pravica do zdravja kolektiva pred pravico enega človeka. In sem seznanjena tudi z drugo stranjo, brez skrbi, vendar me njeni argumenti ne prepričajo. Ob tem pa imam štiri otroke in grozno bi mi bilo, če bi kdo od njih zaradi mojega prepričanja trpel posledice. Vendar bi mi bilo grozno tudi če bi generacije otrok za mojimi umirale zato, ker sem se jaz in večina ostalih nekoč napačno odločili. Ali če bi cepljen otrok ali dojenček umrl zato, ker mu je moj necepljen prenesel nevarno bolezen. Nekateri bi pač samo skomignili z rameni in rekli “samo da je z mojim vse v redu”. Jaz ne bi mogla. Mogoče je to bistvena razlika med nami.
Draga xxy,
nikakor se ne požvižgam na vse, zlasti ne na druge otroke. Preprosto pač ne verjamem v mit uradne medicine o tem, da določena stopnja precepljenosti varuje vso populacijo, ker je preveč dokazov o neučinkovitosti cepiv in obolevnosti cepljenih, tudi na področjih s ciljno precepljenostjo. Vse več je zdravstvenih delavcev, zdravnikov, ki kljub raznoraznim težavam zaradi svojega delovanja opozarjajo, da omenjena podmena ne drži in svarijo pred množičnimi cepljenji. Vse več je takih, ki opozarjajo, da učinki cepiv niso dovolj raziskani in da škodljive posledice ne odtehtajo niti zatrjevanih, kaj šele dejanskih koristi, in da so mnoga cepljenja povsem nepotrebna, ker se dandanes večina bolezni uspešno zdravi brez nasledkov in povzroči doživljenjsko imunost. Vse več je takšnih, ki zavračajo cepljenja zase in za svoje otroke, in takšnih, ki so v svoji dolgoletni praksi spoznali zmote uradne medicine, se dejansko srečali s posledicami cepljenj, jih pošteno popisali in se uprli farmacevtskemu lobiju. Vsi nimajo svojih otrok ali pa so ti že odrasli. To počnejo za dobrobit tujih otrok, pa čeprav nekateri tudi za ceno lastne kariere.
Lp, A.
Pa kako lahko verjamete, da se večina nalezljivih bolezni ozdravi, če obstajajo nasprotni dokazi. Res so se epidemije razširile iz revnih predelov, vendar so zajele tudi drugo prebivalstvo. In tudi pri nas bo vedno več revščine, ne manj. O posledicah cepljenj po podatkih nasprotnikov cepljenja pa je pisala že xxy – eden umrli otrok v dolgih letih cepljenja. Točno o katerih posledicah je torej govora?
Odgovarjam na tvoje prejšnje navedbe, da glede davice (in ostalih boleznih) ni podatkov pri nas.
Ocena stanja v Sloveniji
Cepljenje proti davici je bilo uvedeno leta 1939. Leta 1946 je za davico zbolelo 2265 oseb, umrlo pa 118. Zadnji primer davice smo zabeležili leta 1969. Obvezno cepljenje proti tetanusu smo začeli izvajati leta 1951, ko je zbolelo 78 oseb, umrlo pa 37. Sedaj je tetanus izključno bolezen necepljenih starejših oseb (nad 50 let). Novorojenci za tetanusom ne zbolijo več. Proti oslovskemu kašlju se je začelo obvezno cepljenje leta 1959, ko je zbolelo 6210, umrlo pa 16. Sedaj obolevajo predvsem otroci, ki še niso bili cepljeni. Proti otroški paralizi cepimo od leta 1957, od leta 1979 pa te bolezni ne ugotavljamo več. Leta 1968, ko je za ošpicami zbolelo 5967 oseb in jih je umrlo 5, smo v Sloveniji uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam. Od leta 1979 cepimo otroke s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu. Cepljenje proti rdečkam smo uvedli leta 1972 (3031 zbolelih), in sicer obvezno za dekleta v 7. razredu osemletke in za ženske v rodni dobi, če so zaposlene na delovnih mestih z večjo izpostavljenostjo okužbi. Da bi preprečili prirojene rdečke, smo v letu 1990 uvedli cepljenje proti rdečkam za otroke obeh spolov. Proti tuberkulozi cepimo samo ob rojstvu ter tiste, pri katerih je tuberkulinski test negativen. Danes je zagotovljeno tudi cepljenje otrok proti hepatitisu B in Haemophilusu influenzae B.
Analiza izvajanja programa cepljenja kaže, da smo s cepljenjem proti oslovskemu kašlju, tetanusu in otroški paralizi dosegli ustrezen odstotek cepljenih otrok (90 %), medtem ko ga nismo pri cepljenjih proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, kjer je potrebno doseči vsaj 95 %-no precepljenost otrok, starih od 12 mesecev do 2 let. V doseženem obsegu cepljenja otrok so med posameznimi območji še vedno prevelike razlike.
Strategije za dosego cilja
Zastavljene cilje bomo dosegli le če bomo:
→ Ohranili dosedanji sistem izvajanja imunizacijskega programa,
→ Cepili vse, pri katerih ni znanih kontraindikacij in to pravočasno,
→ Zmanjšali razlike v precepljenosti med posameznimi območji,
Spremljali gibanje nalezljivih bolezni ter ugotavljati učinek cepljenja,
To naj bi bil zadosten dokaz, da cepljenje še kako vpliva na nepojavljanje epidemij in izkoreninjanje bolezni. Še posebej ker so različna cepljenja uvedena v različnih obdobjih in vsakič je kot posledica prišlo do zatiranja bolezni. Pri ošpicah pa je pač treba doseči 95% precepljenosti, kar bo težko. Najbrž se bodo ošpice v bodoče pogosto pojavljale. Navaden potek bolezni seveda za drugače zdravega otroka ni nevaren, toda zapleti so dokaj pogosti in lahko tudi usodni.
“Preprosto pač ne verjamem v mit uradne medicine o tem, da določena stopnja precepljenosti varuje vso populacijo…,”
Kako enostavno je reči “ne verjamem v ta mit”. Pa saj niste resni. Saj menda sami vidite, da npr. rdečk ni več odkar so začeli cepiti proti njim (življenjske razmere so bile v 70. in 80. letih čisto dobre pri nas, nobene lakote ni bilo), npr. norice se pa še vedno pojavljajo vsako leto v epidemijah, tako kot bi se pojavljale tudi druge nalezljive bolezni, če ne bi cepili proti njim.
Praviš, da se večina bolezni danes uspešno zdravi. Tudi če zanemarimo zaplete, mi niti na pamet ne pride, da bi otroka izpostavljala npr. oslovskemu kašlju, pa čeprav bi ga otrok utrpel brez posledic. Tudi po dva meseca in več trajajoč kašelj, ki lahko dojenčka umori, večjega otroka pa obupno izčrpa, ni bolezen, ki bi jo želela otroku. Pa še ob vsaki naslednji virozi se kašelj ponavadi spet ponovi. Lepo vas prosim, nikar si ne želite tega, da bi se epidemije spet razpasle. Aja, saj res, ampak nekateri ne “verjamete vanje”.
Oslovski kašelj je za dojenčke SMRTNO NEVARNA BOLEZEN!
Za starejše otroke pa je zelo izčrpujoča bolezen, ki se v skupinah starejših otrok pojavlja redno, saj zaščita, ki jo nudi cepljenje s časom izzveni.
Zato je zavračanje cepljenja DiTePer 3 mesečnih dojenčkov, ki prihajajo v stik s starejšim otroci ne le lahkomiselno, pač pa trezni in količkaj razgledani mami popolnoma nerazumljivo.
Mogoče sem nejasno napisala, želela sem povedati, da pri nas ni razpoložljivih podatkov o obolevnosti in smrtnosti pred uvedbo cepljenja, zato sem navedla tuje podatke, ki kažejo na naravni upad pred izvajanjem imunizacij.
Ti podatki, ki si jih navedla, recimo glede oslovskega kašlja, pa se mi zdijo najmanj vprašljivi, ker konkretni podatki kažejo drugače. Za primer kopiram iz poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Celje :
1.2.5. Oslovski kašelj
V letu 2004 smo registrirali 5 primerov obolenja; vsi bolniki so bili hospitalizirani, diagnoza je
bila v vseh primerih laboratorijsko potrjena. Iz upravne enote Brežice smo prejeli prijavo za
12-letnega dečka, ki je bil cepljen proti bolezni. Iz upravne enote Celje smo prejeli prijavo
obolenja za 10-letno deklico, ki je bila cepljena. Iz upravne enote Velenje smo prejeli dve
prijavi; za 3-mesečnega dečka, ki še ni bil cepljen in 10-letno deklico, ki je bila cepljena. Iz
upravne enote Žalec pa je bil prijavljen in 17-letni fant, ki je tudi bil cepljen.
Ali pa Epidemiološko poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, januar 2006:
Obravnavali smo štiri
primere oslovskega kašlja, ki so
epidemiološko povezani. V vseh primerih
je bilo obolenje ugotovljeno
laboratorijsko, oboleli pa so bili popolno
cepljeni.
Dodajam še zgovorne podatke za mumps (ZZV Celje):
1.2.3. Mumps
Po uvedbi obveznega cepljenja proti mumpsu je število obolelih zaradi te bolezni iz leta v leto
upadalo, v letu 2004 pa smo zabeležili 7 primerov, kar je več kot v letu 2003 (6 primerov). V
petih primerih je bila diagnoza postavljena na osnovi klinične slike. Iz Infekcijskega oddelka
SB Celje smo prejeli dve prijavi obolenja, kjer je bila diagnoza tudi laboratorijsko potrjena (3-
letni deček iz Celja in 18-letnik iz Laškega). Vseh sedem bolnikov je bilo cepljenih proti tej
bolezni. Prijave obolenj smo prejeli še iz upravnih enot Slovenske Konjice (obolel 25-letni
moški), iz Velenja (obolela dečka stara 2 leti in 4 leta), iz Šmarja (obolelo 16-letno dekle) in iz
upravne enote Celje (obolel enoletni deček).
Lp, A.
Ja, prav imaš, pri tem cepljenju gre predvsem za zaščito dojenčkov in zelo majhnih otrok:
“Kaj pa oslovski kašelj, o katerem je zadnje čase veliko govora? Dojenčki so sicer cepljeni proti tej bolezni, a cepivo menda ne »drži« večno …
Osnovni namen cepljenja je, da zaščitimo pred oslovskim kašljem predvsem majhne otroke, saj je potek oslovskega kašlja v tej starosti lahko zelo težak in se lahko konča tudi s smrtjo. Povzroča ga bakterija Bordetella pertussis. S težko, a tipično klinično sliko poteka pri zelo majhnih otrocih, ki še niso bili cepljeni ali pa so še nepopolno cepljeni: v prvem tednu kot neznačilno prehladno obolenje; nato pa se prične kašelj pojavljati v silovitih napadih, v času napada otrok ne more vdihniti, postane vijoličast, lahko mu popokajo žilice v očeh, lahko izgubi zavest, na koncu napada sledi riganju podoben vdih, otrok pogosto bruha in izkašlja zelo malo vlečljive steklaste sluzi. Pri hudih primerih se pojavijo motnje dihanja, pomanjkanje kisika, krči, nevrološke okvare. Zapleta bolezni sta tudi pljučnica in vnetje srednjega ušesa … Povzročitelj oslovskega kašlja se prenaša kapljično. Kapljični prenos je mogoč le pri tesnejšem stiku med okuženo in sprejemljivo osebo. Kužne kapljice se širijo na razdalji največ do enega metra. Bolnik z oslovskim kašljem je najbolj kužen na začetku bolezni, ko je prisoten nahod, in predvsem prve tri tedne po pojavu kašlja.
Povzročitelj oslovskega kašlja je pravzaprav ves čas prisoten v naši populaciji. Cepljenje ali preboleni oslovski kašelj ne zagotavlja dosmrtne zaščite in imunost z leti po cepljenju upada. Zato lahko za oslovskim kašljem ljudje obolijo kasneje. Klinične slike pri šolarjih, mladostnikih in odraslih pa so bistveno manj značilne: večtedenski dražeč kašelj, ki se lahko pojavlja v napadih in ga le redko spremlja bruhanje. Zato bolezen pogosto ostane neprepoznana oziroma nanjo sploh ne pomislimo.”
1. Kot kažejo podatki, ki sem jih kopirala iz poročil ZZV, za oslovskim kašljem obolevajo predvsem cepljeni.
2. Rdečke niso izkoreninjene, kot pišeš. Ne ljubi se mi več iskati, ampak v poročilu ZZV Celje (link zgoraj) lahko prebereš, da je obolela leto dni stara deklica, ki je bila cepljena. Za druga področja pa si podatke poišči sama.
Lp, A.
Avgusta, oslovski kašelj je prebolel tudi otrok naših znancev, ki je bil star takrat 10 let. K sreči ga njihova hčerkica ni dobila, ker je bila cepljena (stara eno leto in pol). Pri desetletniku pa so šele po kakšnih treh tednih ugotovili, da gre za oslovski kašelj, v enem mesecu je bilo dobro. Fant ga je dobil na taboru, kjer so prisostvovali tudi otroci iz drugih držav, kjer je cepljenje neobvezno.
Mislim, da je namen cepljenja proti oslovskemu kašlju ta, da se zaščiti majhne otroke, ki lahko utrpijo tudi prekinitev dotoka kisika v možgane – posledice so lahko možganske okvare, pri dojenčkih pa celo smrt. Varovalni učinek cepljenja izzveni v kakšnih petih do desetih letih, pa tudi po preboleli bolezni otrok ni doživljenjsko imun. Ni pa tako pri vseh cepljenjih – treba je ločiti ene od drugih. Pri nekaterih gre za dejansko izkoreninjenje bolezni.
Upam, da si si sedaj razjasnila, zakaj obolevajo predvsem cepljeni (ker cepivo za OK pač ne drži dlje kot 10-12 let. Kot si navedla pa je obolel tudi 3-mesečni dojenček, ki ni bil cepljen. Kaj pa vmes? Si opazila, da enoletnikov, dveletnikov in več ni?
Rdečke – navedla si en samcat primer enoletne deklice, ki je bila cepljena – mogoče samo enkrat, saj pri enem letu dobi šele prvi odmerek, drugega pa pri letu in pol. In če se na leto pojavi npr. 5 primerov rdečk, je bolezen v primerjavi z npr. noricami, ki jih je več kot tisoč letno, verjetno izkoreninjena – ali pa je razlog drugje, ne v cepljenju?
Samo nekaterim nobeni dokazi ne bodo dovolj dobri. Če nečesa nočeš verjeti, pač ne boš verjel pa pika.
Ne ni res!
Poročilo ZZV Celje potrjuje to, kar sem napisala.
Zbolevajo necepljeni otroci, ter starejši otroci, pri katerih je zaščita, ki jo nudi cepljenje, izzvenela.
IZVLEČEK iz poročila ZZV:
1.2.5. Oslovski kašelj
V letu 2004 smo registrirali 5 primerov obolenja; vsi bolniki so bili hospitalizirani, diagnoza je bila v vseh primerih laboratorijsko potrjena. Iz upravne enote Brežice smo prejeli prijavo za 12-letnega dečka, ki je bil cepljen proti bolezni. Iz upravne enote Celje smo prejeli prijavo obolenja za 10-letno deklico, ki je bila cepljena. Iz upravne enote Velenje smo prejeli dve prijavi; za 3-mesečnega dečka, ki še ni bil cepljen in 10-letno deklico, ki je bila cepljena. Iz upravne enote Žalec pa je bil prijavljen in 17-letni fant, ki je tudi bil cepljen.
Ponavljam: poiščite še NEIZPODBITNE STATISTIKE, ki vam kažejo koliko poškodovanih, invalidnih pa ogromno mrtvih terjajo prometne nesreče, pa NOBENI NITI NA KRAJ PAMETI ne pade, da ne sede več v avto!
Tako strahotno razgledane, pa vse možne statistike poznate, pa grafe znate brati,…dejte vtipkat v iskalnik CEPLJENJE, pa se lahko zabavate in informirate z različnimi mnenji celo več dni – če vam je to želja. Ne pa morit folk in nalašč netit prepirov po forumu o teh 10000x premletih forah.
Pa vedno so ene in iste (pri tem forumu je to problem) neki “arvadi” odpre isto temo, ki jo je pred enim tednom pod drugim imenom. Me se pa tle lomimo in razlagamo zakaj je to dobro, zaradi mene jih ni treba cepiti – poiščite istomisleče (itak ste jih že), pa se kupčkajte. V čem imate problem – tiste ki smo za, ne boste prepričale!
Poanta je v tem, da precepljenost ne varuje pred boleznijo, kot tukaj trdite. Ni res, kot piše zgoraj, da obolevajo predvsem necepljeni otroci. Iz vseh teh podatkov je razviden samo en primer, ko je zbolel dojenček, ki še ni bil cepljen. Kot ni nobenega cepljenega, med primeri tudi ni nobenega necepljenega otroka v starosti 1-2 let.
Za rdečke pa sem samo navedla primer, ki sem ga našla. Posebej iskala nisem in tudi ne mislim, ker meni ni do tega, da bi vas prepričevala v karkoli. Samo dejstva navajam, vi pa si jih seveda lahko razlagate, kakor želite. Lahko tudi še malo pobrskate, če ni pretežko.
Jaz se danes oglašam samo zato, ker ste nekatere med vami obtožile starše, ki ne cepimo, da smo nerazgledani, neosveščeni ali nekaj podobnega. Upam, da ste svojo percepcijo spremenile. Večina staršev, ki odkloni cepljenje, je namreč zelo informirana o vseh tozadevnih vidikih. Veliko lažje je pluti s tokom in se zanašati na druge, da bodo najbolje vedeli, kaj je dobro za tvojega otroka, kot pa si prebrati na tone literature, razmisliti in se odločiti tako, kot resnično misliš sam, da je najbolje, pa čeprav je to v nasprotju z uradno doktrino. Po mojih izkušnjah so starši, ki odklanjajo cepljenja, večinoma zbrali veliko več podatkov in so bolj osveščeni od večine tistih, ki pristajajo na cepljenja, kar se potrjuje tudi v današnji debati, ko vam jaz ves čas navajam vire in linke, da si lahko same preberete še kaj drugega, ve pa kar naprej tolčete tisto, kar ste že prej “vedele”, ali pa še enkrat kopirate tisto, kar sem že sama (vsa čast izjemam, tu mislim zlasti xxy).
Za mene namreč zdravniki niso bogovi, ki imajo vedno prav, to so me naučile bridke izkušnje. Ljudje so, tako kot mi, ki se motijo, med njimi so takšni in drugačni (redkokateri prebere kaj več od nujne literature na področju cepljenj, ves čas so suportirani in nagrajevani od farmacevtske industrije, uradna doktrina je jasna in nepopustljiva, pediater, ki ne podpira cepljenj, mora biti lepo tiho ali pa se sooči z neprijetnimi posledicami, itd., itd.). Nadvse me moti, da je tako težko priti do popolnih podatkov o škodljivih stranskih učinkih cepiv – koliko od vas, ki cepite, je dobilo vpogled v navodila z navedenimi stranskimi učinki, ki pripadajo k cepivom? Običajno jih dobimo prav pri vseh zdravilih, tudi zeliščnih, zakaj ne torej tudi pri cepljenju? Koliko od vas je dobilo od pediatra kaj več podatkov o stranskih učinkih, razen tega, da je možna rdečina, oteklina na mestu cepljenja, nerazpoloženost otroka, vročina? Mislite torej, da drugih stranskih učinkov ni? Zmota, drage moje, ki jo lahko takoj popravite, če malo pobrskate po netu, ali pa si pridobite omenjena navodila. Malo se boste morale sicer potruditi za te podatke, ker niso dostopni kar pri vsakem pediatru, jaz pa vam jih tudi ne bom več servirala. Če mislite, da jih ne potrebujete, prav. Jaz zase menim drugače. Kdo je torej tukaj neosveščen in neinformiran?
Nikogar ne prepirčujem, naj ne cepi otrok. Za ali proti mora biti odločitev vsakega, ustrezno informiranega starša. Problem je v tem, da večinoma nismo ustrezno informirani o vseh + in -. Čas je, da začnemo zahtevati natančne in popolne informacije, ne samo kadar nam iz žepa vlečejo denar, ampak zlasti in predvsem takrat, ko gre za zdravje naših otrok. Če bo vsaj eden od staršev, ki so danes brali to debato, začel razmišljati o zadevah, ki so bile samoumevne, je moj namen dosežen.
Lepo noč želim,
Avgusta
Avgusta, praviš, da med primeri ni nobenega necepljenega otroka med enim in dvemi leti. To je verjetno zato, ker je bilo vsega skupaj obolelih otrok za oslovskim kašljem v tisti občini samo 5 tisto leto. Vsi so bili stari okrog 10, 12, eden 17 let. Tisti 3-mesečni dojenček iz enote Velenje je bil očitno bratec 10-letne deklice, ki je tudi obolela (ali pa je bil v kontaktu z njo). Drugače pa zaradi petih primerov težko pride do epidemije. Pa si sedaj predstavljaj, da se razbohoti toliko primerov oslovskega kašlja kot ga je bilo pred leti (ali kot je npr. danes primerov noric). Ti praviš, da bi obolevali predvsem cepljeni v populaciji otrok enega do dveh let, jaz se s tem nikakor ne strinjam. Mislim, da bi na začetku obolevali necepljeni ter cepljeni starejši otroci, čez leta, če bi cepljenje upadalo, pa tudi drugi cepljeni otroci.
Žal se tudi jaz strinjam z ijo-1, da je necepljenje dojenčka proti oslovskemu kašlju resnična zabloda. Seveda so tukaj izpuščeni alergiki in ostali v rizični skupini otrok, ki bi jim cepljenje lahko škodovalo. In stranske učinke cepiva pri alergikih seveda prizavam – ti so tudi navajani. Alergikom lahko škodijo že substance v hrani in okolju, zato je jasno, da nanje vpliva tudi cepljenje.
Govoriš o temu, da bi moral vsak starš odločati sam, hkrati pa praviš, da je nerazgledanost o tej temi ogromna. Potem si lahko komot predstavljaš, kaj bi se zgodilo, če bi ta cepljenja naenkrat postala neobvezna. Ko so v začetku l.2005 ukinili obvezno cepljenje za TBC, kaj misliš, koliko staršev se je poglabljalo v tematiko, pridobilo informacije in se na podlagi tega odločalo, ali otroka vseeno cepiti ali ne. Od vseh nosečnic v enem tednu v porodnišnici sem bila jaz edina, druge sploh ni zanimalo. Komentarji so bili: ah, saj je to cepljenje brez veze, naj ukinejo tudi druga cepljenja, nekje sem slišala, da škodijo, pa tako revčke boli, ko jih cepijo tako majhne…Tudi ko sem se potem pogovarjala o tem z drugimi mamicami, ki so imele toliko stare otroke, ni nobeni na kraj pameti padlo, da bi pobrskala po podatkih. Če ni obvezno, pač ne bomo cepili – to je načelo delovanja v tem primeru. Seveda so svetle izjeme, toda koliko jih je? V drugih državah, kjer je cepljenost kljub prostovoljnosti visoka, je razvoj drugačen, mentaliteta v zvezi s cepljenjem druga – cepljenje je obravnavano kot prednost in ljudje so pripravljeni tudi plačati, da zavarujejo otroke pred boleznimi. Saj bi pri nas tudi prišlo do tega čez določen čas (najbrž bi se bolezni morale razpasti, nekaj otrok umreti, da bi se ljudem odprle oči), vendar bi obstajalo vmesno obdobje necepljenja, ki bi lahko popolnoma porušilo sedanje ravnovesje.
In če me vprašaš, ali smo Slovenci v tem trenutku res večinoma neodgovorni in neobveščeni glede cepljenj, ti odgovorim, da smo. Z obveščanjem o stranskih učinkih cepiva (anafilaktični šok in koma pri hudih alergikih) bi zdravstvo še več ljudi prepričalo v to, da je cepljenje nevarno. Zato tega ne dela, iz strahu pred posledicami. Ki pa bodo, brez dvoma, samo počakati moramo kakšnih 10 let. Se bomo potem brali.
Pa lep dan.