pekoče bolečine-pomanjkanje estrogena
Pred desetimi leti sem bila pri 56. letih operirana- popolna histerektomija (ni bilo rakavo). Dva tedna po operaciji me je pričel peči mehur, pekle so me tudi vse sluzice: usta,nos, oči, pekle so me narti na nogah, roke, prsa, ves obraz, lasišče, bilo je neznosno. Imela sem občutek, da so mi dobesedno zablokirali možgani, nisem mogla razmišljati, z veliko težavo sem kaj naredila, skratka bila sem na robu obupa. Hodila sem k raznim specialistom od dermatologa, psihiatra, urologa, seveda spet in spet k ginekologu, dobivala protialergijska zdravila, pomirjevala, pomagalo mi ni nič, vse pa je bilo b.p. Počutila pa sem se kot bi me žgali z ognjem, s tem, da se mi na koži ni nikjer niti malo ni nič videlo. Da bi bilo kaj rdeče ali, da bi bila koža kaj spremenjena. Neprestano me je tiščalo na vodo. Prisilila sem se k branju in prebrala vse o hormonski nadomestni terapiji, saj se mi je vseskozi dozdevalo, da mora biti za moje trpljenje krivo pomanjkanje spolnega hormona estrogena. Z mojo ginekologinjo sva se odločili za NHZ v obliki obliža. Najprej sem poskusila z malo večjim odmerkom Estraderm TTS 50, ki pa mi ni odgovarjal, bil je nekako “premočan”, pekočine so se pojačale. Zamenjali sva z obližem Estraderm TTS 25 in po treh mesecih so pekočine čudežno izginile.
Nekaj let sem obliže menjala po navodilih 2x na teden. Kasneje mi je zadostoval 1 obliž TTS 25 na 8-10 dni. Od operacije je preteklo 10 let in po nasvetu splošne zdravnice sem poskusila biti brez obliža, saj sedaj se je pa stanje vendar že moralo normalizirati. 5 tednov je bilo vse normalno, potem pa čez noč spet vse tiste strahotne pekočine kot takoj po operaciji. Nisem mogla več zdržat in sem si spet nalepila obliž, ki mi je odpravil te pekočine-bolečine. Po 10 letih sem spet na začetku. Skrbi me zaradi tega, ker po 10 letih odsvetujejo jemanje hormonske terapije zaradi morebitnega raka na dojkah. Sem pod stalno kontrolo, redno hodim na dispanzer za bolezni dojk na preventivne preglede in mamografijo in je vedno vse v redu. V družini ni bilo nikoli nobenega primera raka na dojkah. Zdravniki domnevajo, da je moj odmerek estrogena skoraj zanemarljiv, zame je pa življenjskega pomena. Če bi morala prenehati s to zaščito nimam po mojih izkušnjah nobene
alternative – ali pač? Na vas se obračam po nasvet – kako naj ukrepam, kaj naj še storim, da bi bila kvaliteta mojega življenja brez obliža vredna tega imena? Lahko rečem, da sem v hudi stiski, saj ne vem kam naj se obrnem po nasvet, kdo se uspešno ukvarja s temi problemi? Vsak zdravnik mi z zanimanjem prisluhne vendar je za vsakega to nekaj novega in nepoznanega. Strah me je, kakšna “lepa” starost me čaka.
Še to: dobro se spominjam, da sta imeli moja mama in njena sestra enake pekočine po vseh tistih delih telesa kot jaz čeprav nista bili operirani. To mi da misliti, da je to gensko?
Hvala ker ste prebrali tole moje pismo. Za kakršnokoli mnenje in nasvet kako postopati v tej moji težavi sem vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
Lepo vas pozdravljam!
Spoštovani!
Oprostite za zamudo pri odgovoru:
Če bi bili moja bolnica, bi vam še naprej zapisal obliž za tako proedko jemanje, saj je več kot očitno, da pri tem niti ne gre za klasično HNZ, temveč za lajšanje težav, ki jih očitno povzroča neravnovesje hormonov. Drugega učinkovitega zravljenja ne pozna, sic bi ga v nenehnem poskušanju zagotovo odkrili tudi vi. Vsekakor nekatere ženske potrebuejjo vsaj lokalno dajanje estrogena v nožnico zaradi zelo podobnih izoliranih težav s področja sečil. Prirojen je lahko le način odgovora na pomanjkanje hormona.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik