Zanima me pri kateri starosti ste začeli gradit in po kolikem času ste se vselili oz. to planirate? In kje ste živeli prej? Ste imeli veliko finančne pomoči od staršev?

Mi imamo željo gradit, pa kar ne vem če nisva že prepozna za vseskupaj.

Lep dan vsem.

drug teden greva dat aro za parcelo. stara sva 31 in 33 let. finančna pomoč bo kar banka. pa nikoli ni prepozno. le pogumno!

začeli 2006 (papirji in priprava terena leto prej), selimo se to zimo. Imela sva prihranke, saj sva oba varčevala, še preden sva se poznala, finančne pomoči drugih praktinčno ni bilo, bilo pa je veliko veliko pomoči v obliki fizičnega dela (imamo srečo, da so v familiji sami praktiki:) in po najinih izračunih sva tako prihranila kar nekaj 10tisoč Eur.
Stara sva nekaj preko 30, do sedaj smo živeli v eni sobici v stari hiški, skupaj s taščo, s katero si delimo stroške položnic.
S selitvijo smo malo pohiteli, sicer smo planirali do l.2009, tako da bova verjetno konec leta vzela še kakšen kredit na 1-2leti za opremo.

Letos sva začela z urejanjem papirjev. Morava še parceli spremeniti namembnost.

Imava pa 32 in 31 let.

Trenutno imava prihranjenih 50.000EUR. Predvideva, da bova privarčevala še enih 40.000 do takrat, ko bova imela v rokah GD. potem pa kredit, pa nekaj od sproti zasluženega,…
upam, da se bomo vselili v roku 4-ih, 5-ih let.

Dandanašnji se spravljamo v zidavo najmanj 10 let v povprečju kasneje, kot naši starši.

Midva 35 in 42 sva začela, selili letos, od bagra do kufra 3 leta. Največ je posodla banka, veliko sama, 10% do sedaj porabljenega denarja pa tašča. Vse ostalo naprej bova zopet sama.

Pa še nekaj starosti mojih znancev in kolegov, ko so začeli:
35 in 37
39 in 40
45 in 45

Od bagra do kufra pa od 1 leta pa do 3.

jaz sem pa na kredit kupila že narejeno hišo, ko jo je sicer potrebno v dobršnji meri adaptirati, pa se mi nikamor ne mudi, ker gresta hčeri drugo leto v internat, jaz bom pa hišo bolj ko ne sama ali s pomočjo strokovnjakov – tam, kjer sama ne morem, adaptirala v cca. 5 letih. privarčevati ne morem nič, tako da gre vse preko kreditov. je pa hiša funkcionalna in grem lahko vanjo živet takoj (tudi sicer sem vsak vikend tam).

star sem pa 35 let. 🙂 sem pa hišo kupila zato, ker samo to lahko kupim
(v prlekiji za 25.000 eur), v kranju, kjer živim s hčerama niti po pomoti ne morem kupit stanovanja (moje najemniško stane 95.000 eur – enosobno).

jaz sem pa na kredit kupila že narejeno hišo, ko jo je sicer potrebno v dobršnji meri adaptirati, pa se mi nikamor ne mudi, ker gresta hčeri drugo leto v internat, jaz bom pa hišo bolj ko ne sama ali s pomočjo strokovnjakov – tam, kjer sama ne morem, adaptirala v cca. 5 letih. privarčevati ne morem nič, tako da gre vse preko kreditov. je pa hiša funkcionalna in grem lahko vanjo živet takoj (tudi sicer sem vsak vikend tam).

star sem pa 35 let. 🙂 sem pa hišo kupila zato, ker samo to lahko kupim
(v prlekiji za 25.000 eur), v kranju, kjer živim s hčerama niti po pomoti ne morem kupit stanovanja (moje najemniško stane 95.000 eur – enosobno).

jaz sem pa na kredit kupila že narejeno hišo, ko jo je sicer potrebno v dobršnji meri adaptirati, pa se mi nikamor ne mudi, ker gresta hčeri drugo leto v internat, jaz bom pa hišo bolj ko ne sama ali s pomočjo strokovnjakov – tam, kjer sama ne morem, adaptirala v cca. 5 letih. privarčevati ne morem nič, tako da gre vse preko kreditov. je pa hiša funkcionalna in grem lahko vanjo živet takoj (tudi sicer sem vsak vikend tam).

star sem pa 35 let. 🙂 sem pa hišo kupila zato, ker samo to lahko kupim
(v prlekiji za 25.000 eur), v kranju, kjer živim s hčerama niti po pomoti ne morem kupit stanovanja (moje najemniško stane 95.000 eur – enosobno).

Stara sva 39 in 36 let, če bo vse po sreči, začnemo z gradnjo v letu, ki prihaja. 14 let smo živeli v najemniških stanovanjih, trenutno se stiskamo s starimi starši. Nekaj imamo privarčevanega, nekaj bomo vzeli kredita.

Midv sva sicer pri najinih 28 , mož 30 že eno leto v svojoi hiški (montažna inporabila zanjo 9 mesevev), ampak mislim, da za to, da uresničiš svoje sanje nikoli ni prepozno.
Imava pa srečo s službama in banko.

Začela pri 31 in 33. Junija zečeli, decembra vseljeni. Kredit, starši. Parcelo sva dobila.

Začela sva pri starosti jaz: 25, mož: 33.

Za čas gradnje sva živela pri mojih starših. Finančne pomoči staršev nisva imela, so pa pomagali pri sami gradnji. Parcelo sva dobila. No, parcela je v bistvu bila finančna pomoč staršev.

Vselila sva se po dobrem letu in pol.

Stara sva 31 in 37 let. Imela sva lastno stanovanje, 40 kvadratov. Letos novembra bo eno leto, kar smo v hiši. Začeli smo poleti 2006. Od leta 2001, ko sva se vselila v stanovanje sva oba šparala, starši so dali približno 20,000 EUR, kredita nimava nič. Parcelo sva kupila sama. Če sedaj gledam za nazaj sploh ne vem kako nam je to uspelo, tudi odpovedovali se drugim stvarem skoraj nismo (morje, obleke…).

Lp
Klavdija

Midva sva stara 31 in 33, leto sva začela z urejanjen dokumentov in se je zataknilo, tako, da dobiva GD konec leta, potem za z vso močjo štartamo.

Računamo, da bomo septembra že not, gre za montažno hiško.

Finančna pomoč – BANKA!

Začela pri 30/33, selitev 34/37. Veliko so pomagali starši: dobila sva zastonj parcelo, v času gradnje sva živela pri njih brez vsakih stroškov pa še kak evro so primaknili občasno. Drugače pa prihranki in krediti in veliko lastnega dela.

Začela (s papirji) spomladi 2006,z zidanjem lani spomladi, selitev načrtujemo čez eno leto. Parcelo sva imela, privarčevanih cca. 20.000 €, kredita malo manj kot 50.000, z eno plačo živimo, z drugo zidamo.Stara sva 38, imava 3 otroke, vsi pod 10 let.

Popolnoma vse bova sama. Pri 29/30 (zdaj 34/35) kupila stanovanje, letos izplačan kredit, zdaj šparamo za hiško, predviden čas vselitve čez 5-6 let, nimamo še parcele.

Začela 2006 z nakupom parcele. Selitev predvidena za naslednje leto, urejeno bo samo spodaj, toliko da se bo dalo v hiški prebivati. Stara sva bila 26 in 27 let, pomagajo pa malo tudi starši, drugače pa sva varčevala in se zakreditirala.

ma nikoli ni prepozno.

stara sva bila 20 let in 26 let. Parcela podarjena od mojih staršev, prav tako hiša do podstrehe. Ostalo sva vse sama. V štirih letih smo se selili.

Odpovedala se nisva vsemu, razkošja pa ni bilo.

Zadovoljna. Tudi danes se da samo volja in skupna močna želja. Sploh če sta še brez otrok. Če otroci so je pa večji problem. Pa spet kake so plače itd..

Vse se da če se hoče.