Forum: Za ženske v stiski

Saj poznate: lepša polovica, vedno močna, vse prenese, vse zmore in vse uredi. Včasih pa se zalomi. Potrebujete strokoven nasvet, drugo mnenje, prijazno besedo ali samo to, da podelite svojo izkušnjo?

spolna zloraba - moja zgodba

Odgovori Nova tema
Default avatar Marjetica27 11 Nov 2015 16:39

Pozdravljeni!

Pismo mamiMaje je res žalostno oz. njena zgodba. Popolnoma jo razumem, ker sem sama doživela podobno zgodbo pred kakimi 4 leti.

Res je premalo se govori o zlorabah. O tej temi nihče noče govoriti in zato se to dogaja. Žrtev je sama pod okriljem zlorabe in ne ve kaj naj sploh naredi. Če tega ne poveš nikomur, ti nihče ne more pomagati in tudi sam se tega ne boš rešil. Enostavno tukaj moraš nekaj ukreniti, povedati nekomu, mami, fantu, bratu, sestri, teti, sosedi... nekdo ti bo pomagal. Zato, kdo to bere in doživlja takšne travme povejte to nekomu, ki mu zaupate, potem bo lažje. Vem da je težko o tem govoriti, prisoten je strah, sram, negotovost, ampak kljub temu je potrebno zbrat ves pogum ki ga imate, ker je vredno.

Sem otrok ločenih staršev. Starša sta se ločila ko mi je bilo 9 let. Z mamo sva se preselile k enemu starejšemu moškemu, ki je postal moj očim. Bil je vredu človek, nimam kaj rečt, sprejel me je lepo, dal mi je streho nad glavo, dom, hrano, lahko sem se učila... V glavnem sem imela vse. Že na začetku je želel, da pridem v kopalnico, ko se on tušira, pa se tam pač slečem in se grem tuširat. To je blo kao zato, da se gremo eden za drugim tuširat, pa se porabi manj vode, oz. kr topla voda priteče. Mama je za to vedla, ampak se ji ni zdelo sporno. Jaz kot otrok pa se tudi nisem zoperstavljala zaradi tega. No potem me je večkrat rahlo udaril po riti, kar mi je blo tudi tako antipatično, ni mi blo všeč. To sem povedala tudi mami, da mi pač to ni všeč, ona mu je rekla, da me nima kaj po riti za vdarit, ampak je on je reko, da to ni nič takega, sam hec je... Nato se je vse to stopnjevalo, do otipavanja prsi, zadnjice, tudi mednožja. Skoz sem se branla, to mi ni bilo všeč, govorila sem mu naj me pusti, naj me ne šlata, ampak ni nehal. Ko mame ni bilo doma, je hodil zjutraj pred šolo v mojo sobo in hotel da se slečem pred njim, on pa me bo gledal v mednožje predvsem. Seveda nisem hotela, naredila sem vse da me ni mogel sleči, ampak proti njemu nisem mogla nič. Bil je močnejši od mene. To se je dogajalo kar nekaj let. Zraven tega sem se še mogla samozadovoljevat zraven njega... Počel je v glavnem same gnusne, nagravžne stvari. Zaradi tega sem ga vedno bolj sovražla, zdel se mi je nagnusen, ugaben...

Na koncu je že prišlo tako daleč, da me je hotel on zadovoljit, pa da ga mu jaz zdrkam ( oprostite izrazom ), ampak res je bilo tako. Ko sem rekla ne, je reko da me bo pač mogel posilit in mi vzet nedolžnost. Takrat sem se borila proti njemu, kolko sem mogla. Zbrala vse moči tega sveta, samo da me ne bi posili. Takrat sem šele ugotovila, da sem kr močna. Vztrajala sem skoraj 2 uri, da je končno popustil in k sreči se ni zgodilo najhujše. Ampak vedela sem da to ni konec, da se bo to zgodilo prej ko slej. Če ni bilo zdaj, bo pa naslednjič.

Po tem dogodku sem se končno odločila da spregovorim, da povem mami kaj se je zgodilo oz. dogajalo vsa ta leta, trajalo je okrog 8 let vse skupaj. Pogum sem zelo dolgo zbirala, a sem ga le zbrala. Sam preprosto sem povedla vse od začetka. Mama ga je vprašala če je to res in ni zanikal, rekel je samo da to za njega ni nič takega, pa da sem ženska. Pa da ni misliv nič hudega, kot je vedno govoril. Ja vmes je še govoril, da je to najina skrivnost, da naj ne povem mami...

Danes živiva z mamo stran od njega. Srečna sem, našla sem si službo, imam fanta, končno sem svobodna, ni me več strah da se bo kja zgodilo. Nikoli mi ne bo žal, za to da sem povedla, da sem končno ustavila to za zmeraj in poiskala srečo, pravo srečo, stran od njega. Splača se.

Nekih hudih posledic nimam, pozabila pa nikoli ne bom, ne kuham zamir, ampak še vedno čutim ta gnus do njega.

Torej punce povejte, če se kaj takega dogaja, ne molčat, molk je najhujši.

lep pozdav.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Prihaja na dan 26 Mar 2016 09:53

Pozdravljene, pozdravljeni,

Niti ne vem kje naj začnem. Občutek imam, da rabim izdihati iz sebe, kar se mi je dogajalo v preteklosti. Še bolj zato, ker so izseki ta trenutek tako sveži, meni novi. Hkrati sem hvaležna, da lahko o tem pišem tukaj in imam občutek, da sem slišana in ne edina.

Stvari so začele prihajati na dan zelo jasno po mojem 35-em letu in po rojstvu sinčka. Tako kristalno, da sem popolnoma otopela, hkrati pa je toliko žalosti in zmedenosti v meni, da je z besedami ni mogoče opisati. Pred tem se mi na kraj pameti ni sanjalo, da se bi to lahko dogajalo meni.

Počasi dojemam, da je bilo res, včasih pa imam trenutke, ko bi najraje rekla, da je vse ok. Ampak vem, da ni. Daleč od tega. Bojim se tudi za mojega sina, kateremu nikoli ne bom nikoli dovolila biti samemu v prisotnosti očeta.

Želela bi opisati spomine oziroma izseke iz preteklosti, ki kažejo na mojo spolno zlorabo. Če bom komu s tem tudi pomagala prepoznavati simptome spolne zlorabe.....

Depresivna stanja, občutki, odkar pomnim, nihanja razpoloženja, anksioznost, enkrat celo poskus samomora
Pogosta utrujenost, apatičnost, odsotnost
Motnje apetita
Dolga leta trajajoče nočne more, za katere nikoli (do tega meseca) nisem vedela, da so povezane z zlorabo v zgodnjem otroštvu.
Popolni izbris spomina, potlačitev preteklosti, do nekje 7. leta starosti
Težave z učenjem
Paranoja, s katero imam še danes težave, strah
Slaba samozavest
Nizka samopodoba
Zelo močen občutek nevrednosti, manjvrednosti
Nikoli se nisem oblačila v lepe obleke, krila, bila resnično sama sebi všeč
Težka koncentracija za včasih čisto enostavne stvari
Prvi spolni odnosi so bili zelo boleči, enostavno nisem bila zmožna "normalnega" občutenja, sproščenosti
Kronično boleče, močne menstruacije
Prvo doživljanje orgazma je bilo po 6-ih letih spolnega odnosa (orgazem s penetracijo še vedno ni mogoč)
Določeno obdobje sem bila odvisna od samozadovoljevanja
Neizmerna žalost (do pred kratkim brez razloga, ki ga nisem mogla najti)

Vesela bom komentarja, mogoče usmeritve kako naprej. Imam partnerja, ki me ima neizmerno rad in sem mu za to hvaležna iz dna srca. Hodiva na partnersko terapijo, na kateri sem tudi začutila in slišala sama pri sebi vse to o čimer danes pišem. Čutim, da bi mi pomagala tudi skupinska terapija. Ne vem pa, kako si lahko še pomagam, da mi bo lažje. Težka je vsaka minuta življenja v tem trenutku.

Objem vsem, pošiljam žarek sonca

A.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Maja Ferbe 30 Mar 2016 08:29

Prikaži citatPrihaja na dan napisal:
Pozdravljene, pozdravljeni,

Niti ne vem kje naj začnem. Občutek imam, da rabim izdihati iz sebe, kar se mi je dogajalo v preteklosti. Še bolj zato, ker so izseki ta trenutek tako sveži, meni novi. Hkrati sem hvaležna, da lahko o tem pišem tukaj in imam občutek, da sem slišana in ne edina.

Stvari so začele prihajati na dan zelo jasno po mojem 35-em letu in po rojstvu sinčka. Tako kristalno, da sem popolnoma otopela, hkrati pa je toliko žalosti in zmedenosti v meni, da je z besedami ni mogoče opisati. Pred tem se mi na kraj pameti ni sanjalo, da se bi to lahko dogajalo meni.

Počasi dojemam, da je bilo res, včasih pa imam trenutke, ko bi najraje rekla, da je vse ok. Ampak vem, da ni. Daleč od tega. Bojim se tudi za mojega sina, kateremu nikoli ne bom nikoli dovolila biti samemu v prisotnosti očeta.

Želela bi opisati spomine oziroma izseke iz preteklosti, ki kažejo na mojo spolno zlorabo. Če bom komu s tem tudi pomagala prepoznavati simptome spolne zlorabe.....

Depresivna stanja, občutki, odkar pomnim, nihanja razpoloženja, anksioznost, enkrat celo poskus samomora
Pogosta utrujenost, apatičnost, odsotnost
Motnje apetita
Dolga leta trajajoče nočne more, za katere nikoli (do tega meseca) nisem vedela, da so povezane z zlorabo v zgodnjem otroštvu.
Popolni izbris spomina, potlačitev preteklosti, do nekje 7. leta starosti
Težave z učenjem
Paranoja, s katero imam še danes težave, strah
Slaba samozavest
Nizka samopodoba
Zelo močen občutek nevrednosti, manjvrednosti
Nikoli se nisem oblačila v lepe obleke, krila, bila resnično sama sebi všeč
Težka koncentracija za včasih čisto enostavne stvari
Prvi spolni odnosi so bili zelo boleči, enostavno nisem bila zmožna "normalnega" občutenja, sproščenosti
Kronično boleče, močne menstruacije
Prvo doživljanje orgazma je bilo po 6-ih letih spolnega odnosa (orgazem s penetracijo še vedno ni mogoč)
Določeno obdobje sem bila odvisna od samozadovoljevanja
Neizmerna žalost (do pred kratkim brez razloga, ki ga nisem mogla najti)

Vesela bom komentarja, mogoče usmeritve kako naprej. Imam partnerja, ki me ima neizmerno rad in sem mu za to hvaležna iz dna srca. Hodiva na partnersko terapijo, na kateri sem tudi začutila in slišala sama pri sebi vse to o čimer danes pišem. Čutim, da bi mi pomagala tudi skupinska terapija. Ne vem pa, kako si lahko še pomagam, da mi bo lažje. Težka je vsaka minuta življenja v tem trenutku.

Objem vsem, pošiljam žarek sonca

A.
Pozdravljena!

Pohvalno, da sta se odločila za terapijo, ki vama pomaga na partnerski poti.
Vedeti je potrebno, da je vse to " proces " ozaveščanja, procesiranja in spoznavanja sebe in svojega telesa.
Nekega pravila ni, kaj je prav in kaj narobe. Kot ni pravila, kako hitro se mora zadeva " urediti ". Vzemi si čas zase in za vaju. Ta čas je najpomembnejši in je tudi najboljši gradnik za vajino zvezo in utrditev le te.

Priporočam pa, da najprej predelata stvari induvidualno in nato ( če boš imela še voljo in interes posežeš po skupinski terapiji ). Oboje hkrati zahteva veliko truda in samoniciative.

Morda bi bilo pametno prebrati tudi kakšno knjigo na to temo , če je še nisi ?

lp Maja - moderatorka na forumu za žrtve spolnih zlorab

~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~
Naj ti bo dan s soncem obsijan, z lepimi mislimi obdan in pozitivno naravnan
~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Prihaja na dan 18 Apr 2016 12:33

Prikaži citatMaja Ferbe napisal:
Prikaži citatPrihaja na dan napisal:
Pozdravljene, pozdravljeni,

Niti ne vem kje naj začnem. Občutek imam, da rabim izdihati iz sebe, kar se mi je dogajalo v preteklosti. Še bolj zato, ker so izseki ta trenutek tako sveži, meni novi. Hkrati sem hvaležna, da lahko o tem pišem tukaj in imam občutek, da sem slišana in ne edina.

Stvari so začele prihajati na dan zelo jasno po mojem 35-em letu in po rojstvu sinčka. Tako kristalno, da sem popolnoma otopela, hkrati pa je toliko žalosti in zmedenosti v meni, da je z besedami ni mogoče opisati. Pred tem se mi na kraj pameti ni sanjalo, da se bi to lahko dogajalo meni.

Počasi dojemam, da je bilo res, včasih pa imam trenutke, ko bi najraje rekla, da je vse ok. Ampak vem, da ni. Daleč od tega. Bojim se tudi za mojega sina, kateremu nikoli ne bom nikoli dovolila biti samemu v prisotnosti očeta.

Želela bi opisati spomine oziroma izseke iz preteklosti, ki kažejo na mojo spolno zlorabo. Če bom komu s tem tudi pomagala prepoznavati simptome spolne zlorabe.....

Depresivna stanja, občutki, odkar pomnim, nihanja razpoloženja, anksioznost, enkrat celo poskus samomora
Pogosta utrujenost, apatičnost, odsotnost
Motnje apetita
Dolga leta trajajoče nočne more, za katere nikoli (do tega meseca) nisem vedela, da so povezane z zlorabo v zgodnjem otroštvu.
Popolni izbris spomina, potlačitev preteklosti, do nekje 7. leta starosti
Težave z učenjem
Paranoja, s katero imam še danes težave, strah
Slaba samozavest
Nizka samopodoba
Zelo močen občutek nevrednosti, manjvrednosti
Nikoli se nisem oblačila v lepe obleke, krila, bila resnično sama sebi všeč
Težka koncentracija za včasih čisto enostavne stvari
Prvi spolni odnosi so bili zelo boleči, enostavno nisem bila zmožna "normalnega" občutenja, sproščenosti
Kronično boleče, močne menstruacije
Prvo doživljanje orgazma je bilo po 6-ih letih spolnega odnosa (orgazem s penetracijo še vedno ni mogoč)
Določeno obdobje sem bila odvisna od samozadovoljevanja
Neizmerna žalost (do pred kratkim brez razloga, ki ga nisem mogla najti)

Vesela bom komentarja, mogoče usmeritve kako naprej. Imam partnerja, ki me ima neizmerno rad in sem mu za to hvaležna iz dna srca. Hodiva na partnersko terapijo, na kateri sem tudi začutila in slišala sama pri sebi vse to o čimer danes pišem. Čutim, da bi mi pomagala tudi skupinska terapija. Ne vem pa, kako si lahko še pomagam, da mi bo lažje. Težka je vsaka minuta življenja v tem trenutku.

Objem vsem, pošiljam žarek sonca

A.
Pozdravljena!

Pohvalno, da sta se odločila za terapijo, ki vama pomaga na partnerski poti.
Vedeti je potrebno, da je vse to " proces " ozaveščanja, procesiranja in spoznavanja sebe in svojega telesa.
Nekega pravila ni, kaj je prav in kaj narobe. Kot ni pravila, kako hitro se mora zadeva " urediti ". Vzemi si čas zase in za vaju. Ta čas je najpomembnejši in je tudi najboljši gradnik za vajino zvezo in utrditev le te.

Priporočam pa, da najprej predelata stvari induvidualno in nato ( če boš imela še voljo in interes posežeš po skupinski terapiji ). Oboje hkrati zahteva veliko truda in samoniciative.

Morda bi bilo pametno prebrati tudi kakšno knjigo na to temo , če je še nisi ?

Hvala, Maja.

Ja, težko se je odločiti kaj je najboljše ta trenutek. Skušam slediti srcu in instinktu.

Katero knjigo priporočaš? Sem že iskala ampak nič našla. Rada bi nekaj na temo podzavest in zloraba. Hvala.

Prav tako razmišljam o anonimni skupini, me lahko usmerite, kam, kje obstajajo skupine, Ljubljana?

Objem,

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Maja Ferbe 19 Apr 2016 19:15

Prikaži citatPrihaja na dan napisal:
Prikaži citatMaja Ferbe napisal:
Prikaži citatPrihaja na dan napisal:
Pozdravljene, pozdravljeni,

Niti ne vem kje naj začnem. Občutek imam, da rabim izdihati iz sebe, kar se mi je dogajalo v preteklosti. Še bolj zato, ker so izseki ta trenutek tako sveži, meni novi. Hkrati sem hvaležna, da lahko o tem pišem tukaj in imam občutek, da sem slišana in ne edina.

Stvari so začele prihajati na dan zelo jasno po mojem 35-em letu in po rojstvu sinčka. Tako kristalno, da sem popolnoma otopela, hkrati pa je toliko žalosti in zmedenosti v meni, da je z besedami ni mogoče opisati. Pred tem se mi na kraj pameti ni sanjalo, da se bi to lahko dogajalo meni.

Počasi dojemam, da je bilo res, včasih pa imam trenutke, ko bi najraje rekla, da je vse ok. Ampak vem, da ni. Daleč od tega. Bojim se tudi za mojega sina, kateremu nikoli ne bom nikoli dovolila biti samemu v prisotnosti očeta.

Želela bi opisati spomine oziroma izseke iz preteklosti, ki kažejo na mojo spolno zlorabo. Če bom komu s tem tudi pomagala prepoznavati simptome spolne zlorabe.....

Depresivna stanja, občutki, odkar pomnim, nihanja razpoloženja, anksioznost, enkrat celo poskus samomora
Pogosta utrujenost, apatičnost, odsotnost
Motnje apetita
Dolga leta trajajoče nočne more, za katere nikoli (do tega meseca) nisem vedela, da so povezane z zlorabo v zgodnjem otroštvu.
Popolni izbris spomina, potlačitev preteklosti, do nekje 7. leta starosti
Težave z učenjem
Paranoja, s katero imam še danes težave, strah
Slaba samozavest
Nizka samopodoba
Zelo močen občutek nevrednosti, manjvrednosti
Nikoli se nisem oblačila v lepe obleke, krila, bila resnično sama sebi všeč
Težka koncentracija za včasih čisto enostavne stvari
Prvi spolni odnosi so bili zelo boleči, enostavno nisem bila zmožna "normalnega" občutenja, sproščenosti
Kronično boleče, močne menstruacije
Prvo doživljanje orgazma je bilo po 6-ih letih spolnega odnosa (orgazem s penetracijo še vedno ni mogoč)
Določeno obdobje sem bila odvisna od samozadovoljevanja
Neizmerna žalost (do pred kratkim brez razloga, ki ga nisem mogla najti)

Vesela bom komentarja, mogoče usmeritve kako naprej. Imam partnerja, ki me ima neizmerno rad in sem mu za to hvaležna iz dna srca. Hodiva na partnersko terapijo, na kateri sem tudi začutila in slišala sama pri sebi vse to o čimer danes pišem. Čutim, da bi mi pomagala tudi skupinska terapija. Ne vem pa, kako si lahko še pomagam, da mi bo lažje. Težka je vsaka minuta življenja v tem trenutku.

Objem vsem, pošiljam žarek sonca

A.
Pozdravljena!

Pohvalno, da sta se odločila za terapijo, ki vama pomaga na partnerski poti.
Vedeti je potrebno, da je vse to " proces " ozaveščanja, procesiranja in spoznavanja sebe in svojega telesa.
Nekega pravila ni, kaj je prav in kaj narobe. Kot ni pravila, kako hitro se mora zadeva " urediti ". Vzemi si čas zase in za vaju. Ta čas je najpomembnejši in je tudi najboljši gradnik za vajino zvezo in utrditev le te.

Priporočam pa, da najprej predelata stvari induvidualno in nato ( če boš imela še voljo in interes posežeš po skupinski terapiji ). Oboje hkrati zahteva veliko truda in samoniciative.

Morda bi bilo pametno prebrati tudi kakšno knjigo na to temo , če je še nisi ?

Hvala, Maja.

Ja, težko se je odločiti kaj je najboljše ta trenutek. Skušam slediti srcu in instinktu.

Katero knjigo priporočaš? Sem že iskala ampak nič našla. Rada bi nekaj na temo podzavest in zloraba. Hvala.

Prav tako razmišljam o anonimni skupini, me lahko usmerite, kam, kje obstajajo skupine, Ljubljana?

Objem,
Pozdravljena!

Knjigi sta dve in sicer Pogum za okrevanje in Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje .

Glede induvidualnega pristopa in anonimnosti prilagam link ( sem pred leti pisala o tem in upam, da je še aktualno ) http://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=48&t=4966637

Za morebitna vprašanja sem na voljo !

lp Maja - moderatorka na forumu za žrtve spolnih zlorab

~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~
Naj ti bo dan s soncem obsijan, z lepimi mislimi obdan in pozitivno naravnan
~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Prihaja na dan 20 Apr 2016 13:47

Hvala za priporočilo za knjigi, bom prebrala....in vso pomoč.

Lepo pozdravljena
A

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Hah pac ja 19 Dec 2016 21:49

Jah...jaz sem bila spolno zlorabljena pri 12tih letih sedaj jih imam 16 in kaj se mi je zgodilo pred pol leta sem pobegnila od doma v krizni center prijavila spolno zlorabo in kaj se je zgodilo očeta so obsodili na 3leta pogojne kazni brez prepovedi približevanja tako da ga srečam vsak dan in jaz še vedno to prebolevam ampak mislim da mi nebo hspelo

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Maja Ferbe 20 Dec 2016 17:37

Prikaži citatHah pac ja napisal:
Jah...jaz sem bila spolno zlorabljena pri 12tih letih sedaj jih imam 16 in kaj se mi je zgodilo pred pol leta sem pobegnila od doma v krizni center prijavila spolno zlorabo in kaj se je zgodilo očeta so obsodili na 3leta pogojne kazni brez prepovedi približevanja tako da ga srečam vsak dan in jaz še vedno to prebolevam ampak mislim da mi nebo hspelo
Pozdravljena!

Veseli me, da si se opogumila in prijavila zlorabo. Malo manj me veseli, da nima prepovedi prebliževanja tebi. Poskušaj se ti izogibati njegovim stikom. Verjetno nisi doma ?
Zakaj ti nebi uspelo preboleti zlorabe? Imaš kakšno pomoč ?

Srečno!

lp Maja - moderatorka na forumu za žrtve spolnih zlorab

~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~
Naj ti bo dan s soncem obsijan, z lepimi mislimi obdan in pozitivno naravnan
~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~¤¤~~

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar hwhw 7 Mar 2017 21:57

mocna oseba si, ki lahko se marsikaj spremeni na svetu...ostani mocna se naprej, in bori se za resnico, ker je ta najbolj pomembna!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh