Nezaupljivost med spoloma
dr. Jožef Magdič: Paranoja oz. nezaupljivost med spoloma, pod katerim razumem fenomen porasta samskih oseb in nepopolnih družin, v moji ordinaciji pa se znajde vse več moških ‘oploditeljev’, ki močno trpijo, ker jih ženske, ki rodijo njihove otroke, po tem zavržejo. Mislim, da o naši družbi tudi ne moremo govoriti kot o družbi, ki uživa v spolnosti.
Ko se bo ženski priznala inteligenca, ki jo premore, moč, ki jo ima zaradi svojega znanja, nežnost, brez katere niti sama ne more, je pa ima toliko, da jo mora razdeliti še med druge, ko se ji bo priznala v nekaterih stvareh tista nepojmljiva iznajdljivost, ki včasih reši še tako zagonetno in nerešljivo zadevo, takrat bomo lahko govorili o tem, da moški spoštuje žensko in ženska spoštuje moškega in da vsi vemo za vse razlike med obema spoloma. In da je popolnoma jasno, da ne more biti emancipacije v stvareh, kjer je to nemogoče, da pa sta si ženska in moški dandanes že v veliko stvareh enakovredna partnerja. Da sta si enakovredna partnerja v skrbi za otroke, za družino, za vodenje gospodinjstva in še za sto in eno drugo stvar. Ne moreta pa si biti v nobeni stvari enakovredna, če moški sedi na kavču, upravlja z daljincem pri štirih TV sprejemnikih v hiši, pa to dela tam, kjer ponavadi gleda TV žena, pa zahteva kozarec piva, če je ona “tako prijazna”, da mu ga prinese, ker je ravno na nogah in v kuhinji, ne more biti enakopravnega položaja, če mora ženska vsako jutro natrpati avto z vsemi otroki in dva odpeljati v vrtec, enega v šolo, sama se skipat v službo in ponoviti zadevo ob odhodu iz službe, pobrat otroke, pribezljat domu, porihtat po kuhinji, pomit, nato pa še zbezljat v vrt in popedenat vse v vrtu … in ne moreta biti enakopravna, če potem moški v postelji ženski reče, kaj bi rad, njej pa bi mogoče pasalo čisto nekaj drugega in na koncu ostanega oba brez vsega !!! :-)))))))))))))) Fantje, kull ste, bog ne daj, da bi vas ne bilo, ampak, vedeti morate tudi, zakaj smo me in kakšne smo me in da smo tudi me sposobne samo posedet na kavču in za spremembo ne gledat limonado, ampak eno čudovito poljudno znanstveno oddajo na drugem programu, zaradi katere se nam tudi pozno popoldansko kosilo fučka! In da smo v stanju tudi me reči: ” Ma naj gre vse v kkk…..ac !”
In to, da se ženskam te sposobnosti, to znanje, to moč prizna, je pač vse, kar se od vas moških zahteva in nič drugega … pol pa itak sami veste, kaj in kako naprej … Če bi znali, bi vam ženskice iz rok jedle !:-)))) Ker pa ne znate pozabiti na to, da je v vašem telesu moški, v vaši glavi pa tudi nekaj ženskega razmišljanja, se pač oglašate v taki in drugačni “moški” ordinaciji ! :-))) Najboljši zdravnik za vas je “dobra ženska, čudovita žena, krasna ljubica, spontana k….a, nenadomestljiva prijateljica, poslovna kolegica, družinska svetovalka, boljša “opravljivka” od sosede, da je to ženska, ki nosi v sebi otroško srce in tudi nekaj malega moške moči! :-)))))
Malo za šalo in veliko zares!
dejstvo je tako:
kakšnega smo si našle, takšnega pa imamo.
enako velja za moške.
če komu kaj ne paše, mora za to nekaj narest. besede niso dovolj, še manj postavljanje pogojev in pričakovanja … pa da nam bi po možnosti nekdo še naše misli bral in želje izpolnjeval… medtem pa bi sami čakali na razodetje.
zanimivo kaj? da vpijemo, jokamo … dokazujemo svoj prav. in na koncu, ko nam samo zato, da smo tiho, pokima in pravi da imamo prav.
takšnega ‘prav’ si jaz ne želim. zato ne cepetam. meni to ni uspeh.
Japkica, to tudi meni ni uspeh. Nikoli! Ko ne gre debata več naprej, utihnem, vendar ne zaradi ljubega miru, pač pa zato, ker čas pač prinese svoje in času je treba vedno verjet. Tudi jaz ne cepetam, še manj pa, da bi “triumfirala” ob ugotovotvi, da sem imela prav! :-))) Dovolj je, da enkrat, pa čeprav zelo pozno, ta ugotovitev pride prav, ker dobim drugačno priznanje, tisto: “Ja, sej to si pa ti zadnjič tako, pa je bilo fino, ja, pa še res je bilo tako!” Ne, ne gre mimo neopaženo, a nihče si ne želi, da bi bilo vse, kar človek stori negirano, treba je le počakat. Vedno pride “naših in njihovih” pet minut, kar je dobro za vse! Bog ne daj, da bi človek postavljal pogoje: zakaj, čemu, če od tega ni odvisna ne zveza, ne razmerje, ne življenje? Če pa je od tega odvisen moj mir, moja spokojnost, moja služba, moje življenje, potem bom “nepreklicen pogoj” vedno postavila!
ah, jokanje in prelivanje solza za dokaz ženskosti mi je pa full pod nivojem tako, da jokam sama s seboj, v temi, a nikoli zaradi nedoseženih “zahtev in žalja ali zaradi lastnega dokazovanja”, zgolj iz otožnosti, žalosti ali hude skrbi ! Imam pa silno srečo v življenju: mislim, da moji ne želijo, da utihnem … zaradi ljubega miru …:-))))))
Ko je že ravno beseda o enakovrednosti, potem naj se ta enakovrednost odraža tudi v odločanju, in ne le pri opravljanju del v gospodinjstvu, ukvarjanju z otroci, pri hiši itd.
Tako pa imamo danes situacijo, ko mora biti doma vse porihtano, posesano, speglano tako in takrat, kot to ona želi, otroci morajo bit popedenani tako in takrat, kot to ona želi (če bereš SČ, se predvsem pri teh velikokrat gre v ekstremna pretiravanja), bajta in vrt poštimana takrat in tako kot ona želi itd. In, če on kdaj kaj naredi po svoji presoji, je prav kmalu ogenj v strehi in prav to zna velikokrat biti tisto, kar dedca vleče ali pred televizor, deloholičnost, skratka beg od obveznosti. Konec koncev, zakaj bi se v takem primeru kdo trudil, če njegov prispevek kronično ni vreden nič ali še manj? Če pa ta isti moški “udari po mizi”, se postavi zase, pa spet izpade brutalnež.
Z druge strani pa si ljudje že v startu nakopljejo obveznosti veliko več kot so jih sposobni izpolnjevati finančno, časovno ali fizično, tako glede bajte, vrta, služb ali števila otrok.