Kdaj ukrepati? Kje je meja?
Kar k bistvu..
Moji sosedje imajo psa. Star je cca 6 mesecev. Sama sem velika ljubiteljica živali in me vsako grdo-slabo ravnanje z njimi zelo zaboli…
Rada bi vaše obljektivno mnenje, o tem kje je meja-če sploh je, kdaj ukrepati..
Zgodba je ta, da je ta pes veeeeeečji del dneva sam doma, zaprt v boksu ( v stanovanju). Zjutraj neumorno joka, ko grem v službo, ker je sam. Na sprehode ga vodijo zelo poredko…. gre samo ven opravit potrebno in potem noter. Saj tu pa tam je z njimi pred hišo, ampak ne za dolgo in vedno na vrvici. Mislim da se pes od kar je prišel k njim še ni dobro zlaufal…. Jezi me ker si niso niti malo priredili življenja-navad, ker so dobili psa. Oni živijo tako, kot so prej, gredo za cel dam na izlet s kolesom ( pes pa doma!) in vsak ima sto in eno obveznost… Pes je nesocializiran in res se mi smili. Vsak nasvet, ki jim ga dam, gre v levem ušesu noter in desnem spet ven…. groza! Takrat so vedno tako “pametni”.Pes je srednje pasme in takšna nevzgoja je problem. Potem ko končno pridejo domov ( ker je pes predolgo sam doma, se seveda ponečedi) in prva reakcija je kreganje, kaj je naredil…
Saj OK, hrane in vode in ležišča mu ne manjka. Tudi pocartajo ga tu pa tam… ampak kaj ko vse ostalo, kar ne počnejo z njim, pretehta…
Strah me je, da bo pes ostal kmalu brez doma, saj pričakujejo naraščaj in glede na to da tako zelo rad skače v ljudi, me je strah, da bo enkrat po nesreči skočil na voziček in ga prevrnil…. njihova reakcija bo “pes je kriv”… “pes mora od hiše”…. Takrat pa mi bo počil film…..
Spet jst… nobenega mnenja?! Tole ni samo izzivanje vseh vas, ampak res ne vem kaj naj naredim.
Ali je lastnik primeren, če ima pes osnovne potrebe zadovoljene, ampak nobenega sprehoda ( samo ven na WC in nazaj not), skoraj nobenega stika z ostalimi kužki, ljudmi..razen če pride kdo na obisk, pa še takrat ga po moje zaprejo.. Cele dneve sam…
Men se bo zmešalo… ne vem če naj sploh kaj rečem, ker ne vem kje je meja…
prosim vsaj za kakšno objektivno mnenje!!!!!
Hvala