Sestra im to bolezen redno jemlje tablete, inekcije, treba jo je redno negovat, pripravit obroke.
Ali je življenjska doba teh bolnikov kaj krajša in koliko.

Menim, da osebe z MS nimajo nič krajše življenjske dobe. Razen, če gre za zelo hudo obliko.

Koliko pa je stara tvoja sestra. Povej kaj več, če želiš.

29 let

Če se prav spomnem je l.2000 nastopla ta bolzene, kar iznenada si ji je poslabšalo, kasneje je bila puktirana, al kako že no po tistem pa je nesrečno padla v hiši in se z glavo udarila v rob. Je precej hudo z njo, je tud že bila na vozičku, ampak je kaj hitro začela hodit, imel smo velik težave prav tako jih imamo danes, ona se noče sprijaznit s tem, kar ima.

Ne morem pa pozabit, kako je lepo izgledala pred l.2000, polno energije, najboljša v šoli, same 4 in 5-ice, z vsakim se je pogovarjala zelo spruščojoče, nudila pomoč drugim pri učenju, zelo pridna, ampak bolezen je pa nea velka težava, tako prizadene osebo in samo družino, imela fanta, ampak jo je zapustil sej veste, kako je, če bi celo življenje preživeli z invalidom

Ta bolezen prizadene možgane (pozabljiva, nima orientacije, hodi malce tečje, precej tečna…..itd Ampak ni pa spet tako hudo, če ji kaj naročiš, da naj naredi le naredi, toda zelo počas, ima vedno plenice.

živjo.Vem, da je hinavska ta bolezen.Pri vsakemu je drugače.Upam, da se ne bo pustila MS.Čimprej naj se sprijazni tem bolje bo zanjo pa naj ne obupa.
Kakšne injekcije pa dobiva.

Vem pa da je začetek hud zanjo.

Hvala za odgovr mrcina.

Po opisanem sklepam, da je tvoja sestra kar boga a od vsega ji najbrž najbolj manjka pozitivnega mišljenja,… Jaz jo popolnoma razumem, da jo je diagnoza ( saj jo verjetno ima, kajne? ), čisto potrla,….

Morda jo skušate pregovoriti, da obišče kakšnega psihiatra, ki bi ji pomagal iz začaranega kroga? To bi ji po mojem zelo koristilo, ker je težave verjetno lažje prenašati, če imaš pozitiven odnos. Nekje pa sem brala, da je 50% bolnikov z MS depresivnih,… Kar me sploh ne čudi,….

Najlažje pa je tako svetovati preko foruma,…. Tudi sama se namreč zelo težko otepam črnih misli,… pa se še nisem odločila za psihiatra,… Zaenkrat mene najbolj pokonci držita dva mala otroka,… pa jaz še diagnoze nimam,…

Pa srečno in javi se še kaj ali celo sestro prepričaj ,da se nam pridruži!

pozdravljena mrcina1,

naj ti najprej povem, da me je zelo šokiral tvoj mail ko si napisala “ali je življenjska doba bolnikov z MS kaj krajša in koliko”. Kaj vem, to se ne vpraša tako….Gotovo ti je hudo, da je tvoja sestra v slabem zdravstvenem stanju, da ji morate pripravljati obroke, da nosi plenice,…to je še zmeraj tvoja sestra, pač ni več takšna kot je nekoč bila….bolezen žal ne izbira….Tudi sama sem bila prej bolj nasmejana, večinoma dobre volje, sedaj pa sem se kar spremenila….to je pač “del naše bolezni”.
Kar se njenega bivšega fanta tiče, naj se zahvali bogu, da jo je zapustil. Pač se ni bil pripravljen soočiti z njeno boleznijo. Človek pa nikoli ne ve, kaj ga bo doletelo…..Če se ne more sprijazniti s tem, da se je “njegova boljša polovica” zaradi bolezni spremenila, potem je bolje, da je šel…Gotovo ga nihče ne pogreša.
Si napisala da je sestra zbolela v l. 2000, torej je že 8 let od tega….A je morda včlanjena v društvo MS, jo obišče kaj prijateljev iz šolskih dni…

Lepo pozdravi svojo sestro, pozdravljam tudi tebe…

in še enkrat: ne glej na njo kot na breme, je in bo vedno ostala “tvoja sestra”

Lep dan

enaMB