Življenje, ah to življenje

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Ločitev

Default avatar
Ja, od danes naprej sem "uradna" ločenka in mati samohranilka. Po eni strani sem žalostna, ker vem, da tako naprej ne bi šlo, po drugi strani neke vrste osvobojena. Po tretji strani pa se bojim. Imam tri navihančke, ki so živi cukrčki, pa vendar se bojim prihodnosti.

Prosim za mnenja vseh ločencev. Kako ste zmogli? Vam je bilo kdaj žal, da ste se razšli, pa čeprav ste vedeli, da to ni to. Ste kdaj spoznali koga, ki vam je polepšal življenje ali ste ostali oz. postali zamorjeni?

Je bolje imeti slabo kot ne imeti?
Hvala za mnenja...

Ne vem kako bom... upam, da ne bom kmalu pod rušo...
Default avatar
tvoji sončki naj bodo tvoja sreča, in ko si sreečn vse ostalo pride samo od sebe!
Default avatar
Ja dobrodošla no med nami. Imamo celo svoj forum, Enostarševske družine.

Jaz sem po ločitvi zadihala, spet zacvetela, izgledam bolje, imam se bolje, spoznala sem kup novih ljudi, tudi kako novo simpatijo...
Default avatar
Hvala za tolažilne besede. Bom prečekirala forum Enostarševskih družin...

Lep večer še naprej
Default avatar
Nisi samohranilka, ampak si enostarševska družinica.

Sicer pa čestitke da si naredila korak v lepšo prihodnost.

LP Tina
Default avatar
Poglej zaprla si ena vrata v življenju in odprla so se ti nova. Šele sedaj boš presenečena kako lepo je lahko življenje. Bodo krivulje, vzponi in padci,a vse to vzami kot uspeh.

Živi tako kot si želiš živeti in če boš ti srečna bodo tudi tvoji otroci.

Želim ti čimlažjo pot, veliko uspeha in osebnega zadovoljstva.
Default avatar
Ločitev je bilo najboljše kar se mi je zgodilo v življenju. Veliko naredila na sebi, na osebnostni rasti, se spremenila za 100%. Urejeni odnosi z bivšim, otroci imajo normalne stike (to pazi in res delaj na tem, da stvari, preživnina in stiki z bivšim "laufajo")
In kar je najlepše - po nekaj letih spoznala moškega svojega življenja, se poročila in imava še skupnega otroka (jeseni gre že v šolo!)

Vem, na začetku zelo hudo, lahko celo nekaj let, ampak verjemi - tudi zate bo posijalo sonce!

Nuša
Default avatar
Čestitam ti za pogum! Ne dvomim, da ti bo uspelo, saj iz tvojega posta slutim, da te odlikuje moč in optimizem. Nekoč boš še ponosna na pot, ki si jo in jo boš prehodila. Prav gotovo te nekoč nekje čaka sreča. Mislim, da jo boš znala prepoznati in užiti in da ne boš padla v samopomilovanje in zamorjenost.In sama veš, da je bolje (trenutno) ne imeti, kot imeti slabo. Srečno!
Default avatar
[quote le pogum]Ločitev je bilo najboljše kar se mi je zgodilo v življenju. Veliko naredila na sebi, na osebnostni rasti, se spremenila za 100%. Urejeni odnosi z bivšim, otroci imajo normalne stike (to pazi in res delaj na tem, da stvari, preživnina in stiki z bivšim "laufajo")
In kar je najlepše - po nekaj letih spoznala moškega svojega življenja, se poročila in imava še skupnega otroka (jeseni gre že v šolo!)

Vem, na začetku zelo hudo, lahko celo nekaj let, ampak verjemi - tudi zate bo posijalo sonce!

Nuša[/quote] Moja zgodba je zelo podobna, le da prvič nisem bila poročena. Zdaj sem že 7 let zelo srečna, tako da se splača, verjemi. Moraš pa bit zelo močna. SREČNO!!!
Default avatar
[quote demmi][quote le pogum]Ločitev je bilo najboljše kar se mi je zgodilo v življenju. Veliko naredila na sebi, na osebnostni rasti, se spremenila za 100%. Urejeni odnosi z bivšim, otroci imajo normalne stike (to pazi in res delaj na tem, da stvari, preživnina in stiki z bivšim "laufajo")
In kar je najlepše - po nekaj letih spoznala moškega svojega življenja, se poročila in imava še skupnega otroka (jeseni gre že v šolo!)

Vem, na začetku zelo hudo, lahko celo nekaj let, ampak verjemi - tudi zate bo posijalo sonce!

Nuša[/quote] Moja zgodba je zelo podobna, le da prvič nisem bila poročena. Zdaj sem že 7 let zelo srečna, tako da se splača, verjemi. Moraš pa bit zelo močna. SREČNO!!![/quote]

Tudi jaz prvič nisem bila poročena! :))) Zdaj pa zelo srečno poročena!!
Default avatar
Le pogum, vse je enako, še na kavo bi morale it.
Pozdravček
Default avatar
[quote demmi]Le pogum, vse je enako, še na kavo bi morale it.
Pozdravček[/quote]

Ja morda pa res! Pa še "nov začetek" vzameva s sabo, da ji dava še malo podpore in vere v lepšo prihodnost!:)))

Ko berem take zgodbe si res zaželim, da bi vsaki rekla:"Saj bo! Verjemi, sem dala skozi. Kot tudi veliko drugih punc. In so prišle ven boljše, močnejše, srečnejše in ni jim žal! Ja in to - nikoli mi ni bilo za sekundo žal, da sva šla narazen. Ja, sem žalovala. Ampak ne za njim. Žalovala, ker mi je razpadla družina. Ker bodo otroci odraščali ob "ločenih" starših. Ja, to mi je bilo hudo. Še vedno včasih. Ker se jim (otrokom) je zgodila največja krivica. Ampak kljub vsemu - če še tako obračam vidim, da je bila ta odločitev edina možna in prava! Stare mame bi rekle: Vse je za nekaj dobro!"
Default avatar
Saj si sama napisala "NOV ZACETEK".
Pot bo pa taka, kot si jo bos sama naredila. Imas pac moznost, da si zivljenje na novo postavis tako, kot si zelis in cutis, da je prav.

Cestitam!
Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.
Default avatar
[quote nov začetek]

Je bolje imeti slabo kot ne imeti?
[/quote]

Oh, ljuba duša, nikoli in nikdar. Vedno je bolje ne imeti, kot imeti slabo. Še bolje je pa imeti dobro, samo verjemi v to, pa bo :)
Čestitke tudi iz moje strani in srečen začetek tebi in tvojim sončkom.
Default avatar
Tudi zame je bila odločitev, da z otrokoma gremo, ena najboljših v mojem življenju. Le nekaj te prosim. Tvoj bivši je ostal oče tvojih otrok in oni se niso "ločili" od njega. Ne le dovoljuj, spodbujaj, podpiraj, organiziraj njihovo druženje, pa čeprav sprva s stisnjenimi zobmi, če je le človek, ki bo to želel. Naj tudi njegovi starši ostanejo stari starši otrok! Dolgoročno je to najboljša naložba, čeprav ti danes srce morda narekuje drugače.
Veliko dela bo, veliko skrbi, a tudi veliko lepih trenutkov. Z vsako stvarjo, ki jo boš zmogla sama, boš dobila novo samozavest...
Predvsem pa, tako si se odločila, tako se ti je zdelo prav, tako je. Ne seciraj preteklosti, ne sprašuj se, kako bi bilo, če... Takrat si ravnala tako, iz svojih ravnanj se lahko naučiš, kaj bi bilo boljše, osebnostno zrasteš, a živiš za danes, ne za včeraj in samo majčkeno za jutri. Srečno pot v življenju, nova enostarševska družina!
Default avatar
Ojla,Nov začetek,

sem se pošteno nasmejala - seveda sem po ločitvi spoznala nekoga, ki mi je polepšal življenje - samo sebe - in vsak je sam sebi najboljša družba, vsak sam sebi lahko najbolj polepša življenje.

Potem šele pridejo drugi na vrsto.

lp in vse dobro
Default avatar
Draga "nov začetek",

kot si že sama ugotovila, ločitev ne pomeni konca sveta. :)


Moja izkušnja je samo pozitivna. Zdaj sem pravzaprav veliko MANJ osamljena kot sem bila v zakonu. Zdaj vem, da lahko računam le nase. Finančno stojm bolje, imam več prostega časa (tiste dni, ko je otrok pri očiju), se dodatno izobražujem (kar prej zaradi časa zase ni bilo možno), skratka - ena mojih boljših odločitev je bila sigurno - prekinitev zakonske zveze.

Hvala bogu, da sva se z bivšim toliko "spucala", da lahko zdaj normalno funkcionirava kot starša. Tudi z njegovo zdajšnjo ženo imam normalen odnos, saj je edina, ki je trenutno sposobna vzdrževati nek red in "zdravo življenje" v bivši hiši.
Midva z bivšim možem enostavno nisva bila za skupaj - če pa bi hotela funkcionirati, bi bil potreben tako zajeten kompromis, da na koncu ne bi bila več midva - midva, ampak le dva igralca.

Suma sumarum - tudi otrok je zdaj poln energije in popolnoma neproblematičen. Če na to vplivata oba njegova zadovoljna starša pa presodi sama! ;-)

LP
Default avatar
ko boš malo zajela sapo, boš videla, da boš lahko gore premikala. ne boj se

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic E-posvet